RECEPTI

Da bo brskanje po bogati zbirki receptov Gurmančka Gala še lažje, sem jih razdelila po naslednjih kategorijah. S klikom na izbrano kategorijo, se vam bodo prikazali primerni recepti.

Recepti Gurmančka Gala so tako razdeljeni po:

OBROKIH V DNEVU

1)Ideje za zajtrk           2)Ideje za malice 

3)Ideje za kosilo          4)Ideje za večerjo

STAROSTNIH SKUPINAH

• 4-6 mesecev
• od 6 mesecev
• od 7 mesecev
• od 8 mesecev
• od 9 mesecev
• od 10 mesecev
• od 11 mesecev
• od 12 mesecev

DRUGIH KATEGORIJAH

• brez glutena
• brezmesne jedi
• mesne jedi
• jedi na žlico
• priboljški
• blw recepti
• kruh tako in drugače 
• napitki
• recepti 'to go'
• namazi
• razno

Sadne kocke (sugarfree)

Včasih se je potrebno tudi razvajati in te sadne kocke so kot nalašč za razvajanje vseh članov družine, tudi za najmlajše gurmančke in gurmančice. Še boljša novica pa je, da so popolnoma brez dodanega sladkorja, a kljub temu odličnega in sladkega okusa.

Za 12 sadnih kock potrebujete:

• 2 jajci
• 6 jedilnih žlic stopljenega masla
• 6 jedilnih žlic kravjega mleka ali rastlinskega napitka
• 7 jedilnih žlic pšenične moke
• 1 čajna žlička pecilnega praška (za malčke mlajše od enega leta, uporabite sodo bikarbono)
• 2 banani
• 2 hruški
• ščepec vanilije
• 1 zvezdni janež

Olupljeni hruški narežite na kocke, dodajte 0,5l vode ter 1 janeževo zvezdo. Ko zavre, kuhajte še minutko in odstavite. Kompot odcedite. Slednjega imejte za pijačo tekom dneva, hruške pa boste uporabili za sadne kocke. Kompot je odlična popestritev jedilnika za najmlajše, saj je brez dodanega sladkorja in primeren za pitje že od majhnih nog. Pri nas doma ga imamo vedno pri roki.

   

Jajca stepite, dodajte 6 žlic stopljenega masla in 6 žlic kravjega mleka (ali rastlinskega napitka). Stepajte, da se sestavine med seboj dobro povežejo. Med stepanjem počasi dodajate moko, ki ste ji primešali pecilni prašek (ali sodo bikarbono). 

Ko so vse sestavine premešane, dodajte ščepec vanilije in pretlačeni banani. Ponovno premešajte ter vlijte v manjši namaščen pekač (cca 30x25 cm). Nato po vrhu potresite narezani hruški iz kompota.

V ogreti pečici na 180'C sadne kocke pecite 35 minut. Ko se biskvit malo ohladi, ga narežite na poljubno velike kocke. Sadne kocke lahko postrežete ob prej kuhanem kompotu, odlične pa so tudi kot prigrizek tekom dneva ali nekje na poti.

Pa dober tek!

Prosena kaša z jesenskim sadjem in medom

Prosena kaša je del družinske prehrane že več kot eno leto in zasluge zagotovo grejo mojemu malemu Gurmančku Galu.
Prosena kaša je odlična za kombiniranje z različnimi sestavinami, lahko jo pripravimo za kosilo, zajtrk ali kot mlečen obrok za večerjo. Več idej za uporabo prosene kaše lahko najdete tu.
Danes sem jo pripravila z jesenskim sadjem, cimetom in domačim gozdnim medom. Če je vaš malček mlajši od enega leta, med izpustite ;)

Pripravo zajtrka sem si olajšala tako, da sem že včeraj zvečer 2 jedilni žlici prosene kaše zalila z 1dl vode in jo pustila namakati čez noč. Čas kuhanja prosene kaše se je na ta način skrajšal. Poleg tega pa sem že včeraj skuhala kompot, da ga je 'ta velik' gurman imel čez noč za žejo, midva z Gurmančkom Galom pa kuhano sadje navsezgodaj zjutraj. Gurmanček Gal se namreč zjutraj zbudi lačen kot volk, zato je pomembno, da je njegov zajtrk hitro pripravljen.

Za kompot sem uporabila 1 hruško, 1 jabolko, 3 slive (zamrznjene, domače), 2 mandarini, 1 janeževo zvezdo in 1 liter vode. Ko je zavrelo, sem kuhala še 5 minut.

Zjutraj sem proseno kašo odcedila, zalila z 2 dl vode in kuhala 10 minut. Nato sem ji dodala malo sadja iz kompota, potresla s cimetom in prelila z 1 čajno žličko domačega meda.

Lahko pa proseno kašo z jesenskim sadjem in medom pripravite svežo. In sicer za 200g obroka potrebujete:

• 2 slivi
• 1/2 jabolka
• 2 jedilni žlici prosene kaše
• 200ml vode
• ščepec cimet
• 1 čajna žlička domačega medu

Narezani slivi in jabolku dodajte proseno kašo ter vodo. Na majhnem ognju kuhajte 10 minut in nato pustite pokrito še dodatnih 10 minut, da se prosena kaša dodobro zmehča. Ko se sadje in kaša malo ohladita, posujte s s cimetom in domačim medom.

Pa dober tek!

Novosti na področju uvajanja goste prehrane

Na pobudo zveste članice FB skupine Gurmanček Gal, je tokratna objava bolj študijsko usmerjena, a kljub temu zelo povezana z uvajanjem goste prehrane.

Namreč, v roke sem dobila članek revije Pediatrics in Review, slednja izhaja pod okriljem Ameriške akademije pediatrov (AAP), z naslovon 'UPDATES IN INFANT NUTRITION' , ki odkrije ključna spoznanja raziskav na področju prehrane malčkov. 

Članek sicer predstavi različne pomembne informacije na področju prehrane malčkov, a se bom v tej objavi osredotočila predvsem na uvajanje goste prehrane, saj je to vodilna nit mojega bloga Gurmanček Gal.

V članku lahko tako preberemo, da so se smernice na področju uvajanja goste prehrane posodobile, še posebej v smeri zgodnjega uvajanja alergenih živil.

Obdobje detinstva (0-2,5 let, angleško 'infancy'), kakor obdobje med 0-2,5 letom imenuje Huda mami, je obdobje hitre rasti in razvoja. V času do 6. meseca starosti je glavna hrana dojenčka materino ali adaptirano mleko. 

Kdaj začeti z uvajanjem goste prehrane?

Že pri tem vprašanju je veliko različnih mnenj. 

Svetovna zdravstvena organizacija in Sekcija za dojenje AAP svetujeta uvajanje gh po dopolnjenem šestem mesecu starosti, z dojenjem pa naj bi nadaljevali vsaj do prvega leta oziroma tako dolgo, kolikor je želja obeh vključenih – matere in otroka.

Na drugi strani pa USDA (U.S. Department of Agriculture) trdi, da so dojenčki za gosto prehrano pripravljeni že med 4. in 6. mesecem starosti. Podobnega mnenja je tudi Evropsko prehransko združenje, ki uvajanje goste prehrane priporoča ne prej kot pri 17. in ne kasneje kot pri 26. tednu starosti

Odlašanje z uvajanjem goste hrane naj ne bi zmanjšalo možnosti za razvoj alergij, lahko pa prepozno uvajanje goste hrane vodi v pomanjkanje železa in cinka ter veča možnosti za otrokovo zavračanje goste hrane, saj je navajen izključno na sesanje - dojke ali flaške. Pomembno pa je opozoriti tudi na posledice prezgodnjega uvajanja goste hrane. Slednje lahko zmanjša zmožnosti otroka, da iz materinega oziroma adaptiranega mleka pridobi potrebne minerale in vitamine, poleg tega pa naj bi prezgodnje uvajanje goste hrane vodilo k debelosti v zgodnjem otroštvu. 

Po članku sodeč so znaki, ki nakazujejo otrokovo pripravljenost na gosto hrano sledeči:

1. samostojno držanje glave,
2. sposobnost sedenja ob opori,
3. povečane potrebe po mleku (materinem oz.adaptiranem) – otrok se hoče pogosteje dojiti oziroma hraniti po flaški,
4. odpiranje ust, če otročku pokažemo hrano,
5. odsotnost refleksa izplazenja jezička,
6. zanimanje za hrano, ki jo uživajo ostali člani družine,
7. sposobnost pokazati, da je sit – obračanje glave stran od dojke oz. flaške. 

Katera živila so najboljša izbira za prvo uvajanje goste hrane?

Po mnenju pediatrov naj bi bila najboljša izbira tista žita ali zelenjava, ki vsebujejo večjo količino železa. Prvi obroki naj bodo tako sestavljeni iz enega samega živila, naj si bo to žito, meso, zelenjava ali sadje. Tako bo otrok lahko spoznal okus posameznega živila in šele kasneje, ko bo sprejel osnovne okuse, lahko pričnemo s kombiniranjem. 

Pri ponujanju goste hrane je dobro, da poznamo učinek posameznega živila, torej, da vemo, da določena živila zapirajo ( kot sta na primer banana in riž), določena pa pospešujejo prebavo (proso, hruška, breskve, slive...). Glede na to znanje pa prehrano prilagodimo prebavi našega malčka.

Priporočila glede medu in kravjega mleka kot samostojni obrok ostajajo ista. Uvajanje teh dveh živil naj se uvede po dopolnjenem prvem letu starosti, prav tako nepasterizirane mlečne izdelke in surova živila (meso, jajca in ribe).

Pomembna je tudi informacija (vsaj za tiste, ki hitite s prezgodnjim uvajanjem goste hrane), da se odsvetuje uživanje buč, korenja, rdeče pese in špinače pred 3. mesecem starosti, saj ta živila vsebujejo visoke koncentracije nitritov. A, če se držimo smernic in ne prehitevamo z uvajanjem goste prehrane, nas to ne bi smelo skrbeti. 

Kakor sama velikokrat poudarjam, tudi avtorji članka priporočajo kombiniranje živil z visoko vsebnostjo železa s tistimi, ki vsebujejo C vitamin, saj tako poskrbimo za boljšo absorpcijo železa. Več o tem si lahko preberete v tej objavi. 

Riž in arzenik

Že 4 leta nazaj (2013) so opozarjali na visoko vsebnost arzenika v rižu. Organski ni nevaren za človeka, saj ga najdemo v vodi, zraku, zemlji...Anorganski pa lahko vodi v raka pljuč in mehurja.

Težava je v tem, da je riž velikokrat ključna sestavina otroške prehrane, tako ga otrok pri 8. mesecih zaužije trikrat več kot odrasla oseba. Raziskave kažejo, da vsebnost arzenika ne presega določene meje, a kljub temu priporočajo, da naj prehrana malčka ne temelji večji del na rižu, ampak da v prehrano malčka vključimo tudi druga žita – oves, proso, ajda...

Gluten v prehrani malčkov

Dilema, s katero se je verjetno srečal vsak starš. Ali lahko prezgodnje ali prepozno uvajanje glutena vpliva na razvoj celiakije? Po raziskavi v članu sodeč ne. Čas uvajanja glutena, količina uvedenega glutena ter 'podvrženost' glutenu v času dojenja naj ne bi vplivalo na razvoj oziroma nerazvoj celiakije. Zato priporočajo, da se gluten postopno uvede po šestem mesecu, ko smo uvedli osnovna živila

Zgodnje uvajanje alergenov

Največji probrat v smernicah uvajanja goste prehrane je priporočilo k zgodnjemu uvajanju alergenov, predvsem oreščkov.

Kljub temu, da je več let veljalo prepričanje, da odlašanje z uvajanjem alergenov preprečuje razvoj alergij, sedaj trdijo ravno obratno. Pravijo, da zgodnje uvajanje alergenov (med 4. in 6. mesecem starosti) zmanjšuje možnost razvoja alergije.

Raziskava, ki to potrjuje, se sicer osredotoča na oreščke, za druga alergena živila pa so študije še v teku.

Raziskava iz leta 2015, imenovana 'LEAP' je pokazala, da zgodnje uvajanje oreščkov deluje preventivno za malčke, ki spadajo v rizično skupino alergikov. V to skupino so bili vključeni otroci z izpuščaji in/ali alergijo na jajca. Ti otroci so, v kolikor so bili oreščki med 4-11 mesecem reden del njihove prehrane, zmanjšali odstotek tveganja za razvoj alergije na oreščke za kar 24,7%.

Uradno so rezultate 'LEAP' raziskave potrdili letos, navodila glede uvajanja alergenov pa se razlikujejo glede na identificirano stopnjo tveganja za razvoj alergije na oreščke. 

Tako naj bi malčkom, ki nimajo tveganj za razvoj alergije, brez skrbi uvedli alergena živila (jajca - beljak in rumenjak, soja, pšenica, ribe, lupinarje, sezam, mleko) kadarkoli po 4-6 mesecu. 

Kljub temu pa priporočajo, da se pred uvajanjem alergenov dodobra uvede osnovna živila.

Otrokom z večjim tveganjem za alergije (ki imajo izpuščaje ali pa so v družini prisotne alergije) prav tako uvedemo alergena živila, a šele takrat, ko smo že uvedli osnovna živila (meso, žita, zelenjava, sadje) in so bila le ta dobro sprejeta. Pri tej skupini priporočajo, da se količina alergenih živil postopno povečuje.

Na tej točki vam kljub vsemu polagam na srce, da sledite priporočilu o vsaj tridnevnem uvajanju posameznega živila. Torej, da novo živilo uvajate vsaj tri dni in se tako prepričate ali malček sprejema živilo brez kakršnikoli težav.

Smernice na področju uvajanja goste prehrane se spreminjajo in prav je tako. Le z raziskavami na tem področju in nenehnim izobraževanjem bomo lahko poskrbeli, da bo prihodnost naših gurmančkov in gurmančic zdrava in kvalitetna. 

Povzeto in prevedeno iz:

DIMAGGIO, M. N., COX, A., PORTO F. A.: UPDATES IN INFANT NUTRITION.  Pediatrics in Review 2017; 38; 449-462

Vanilijeva baby kašica

Jesen je čas, ko se vrtički in sadovnjaki praznijo, shrambe pa polnijo z domačimi dobrotami - jabolka, hruške, korenje, buče takšne in drugače. Polno vsega dobrega, zdravega, okusnega, predvsem pa domačega.

Lansko leto ta čas sem bila ravno v akciji kuhanja Domačih baby kašic, ki so okusna, predvsem pa zdrava alternativa kupljenim kašicam. Kako si jih lahko pripravite tudi vi, da bodo v hladni shrambi počakale na prve grižljajčke vašega malčka, pa si lahko preberete v tej objavi. 

Za včerajšnjo oddajo Dan. na Planet TV pa sem ustvarila še en prav poseben okus Domačih baby kašic, ki me je popolnoma navdušil. Domača jabolka z našega sadovnjaka, hokaido buča z maminega vrta in vanilija so pričarale čudovit okus, ki bo zagotovo navdušil male gurmančke in gurmančice.

Vanilijevo baby kašico lahko pripravite samo za en obrok, lahko pa naredite večjo količino, ki bo s pravilnim konzerviranjem v priročnih steklenih kozarčkih v shrambi zdržala tudi eno leto.

Tokrat je recept napisan za en gurmančkov obrok.

Za 200 mililitrski kozarček potrebujete:

• 1 pest olupljene in narezane hokaido buče
• 1,5 pesti olupljenih in narezanih jabolk
• ščepec vanilije v prahu

Hokaido bučo in jabolka soparite do 10 minut. Ali so sestavine kuhane in mehke, boste najlažje preverili z vilico. Jaz sem bučo in jabolka soparila kar na cedilu, ki sem ga pokrila s pokrovko.
Kuhano bučo in jabolka nato dodobra zmiksajte s paličnim mešalnikom in dodajte ščepec vanilije v prahu ter premešajte. Kašico postrezite v posodici ali pa z njo napolnite vroč kozarček (ogret na 70°C), ga zaprite ter za minutko obrnite na 'glavo'. Kozarček naj se, pokrit s kuhinjsko krpo, počasi ohlaja na sobni temperaturi. Tako pripravljena kašica je odlična za malico, hitra rešitev, ko smo v stiski s časom ali obrok na poti za našega malčka.

Pa dober tek!