Slivovi kosmiči za najmlajše

Riž in slive lahko uvedemo kmalu po začetku uvajanja goste prehrane, smiselno pa je, da pred uvedbo sadja, uvedemo zelenjavo in brezglutenska žita. Sadje je namreč sladkega okusa in lahko se zgodi, da bi malčki zelenjavo zavračali.


Tokratni recept je namenjen za najmlajše gurmančke in gurmančice, saj vsebuje sestavine, ki so primerne že med 4-6.mesecem starosti.

Sestavine za 150g obroka:
  • 2 jedilni žlici dmBio riževih kosmičev
  • 3 slive
  • 1 zvezdni janež
  • 120ml vode
Vodi dodajte slive in zvezdni janež ter jo zavrite. Nato vrelo vodo s slivami prelijte čez kosmiče in pustite 10 minut, da nabreknejo in se zmehčajo. 
Postrezite primerno ohlajeno.

Pa dober tek!

NASVET!
  1. Če ima vaš malček težave z zaprtjem, predlagam, da namesto svežih, uporabite suhe slive, ki bodo pospešile prebavo.
  2. Pri uvajanju goste prehrane je potrebno poskrbeti za vnos dodatne tekočine. Odlična ideja so kompoti, zato lahko slive skuhate v večji količini vode, ter kompot tekom dneva ponujate malčku, da dobi dovolj tekočine. Nekaj idej za kompote najdete v tej objavi. 

Zakaj v prehrano malčkov NE dodajamo soli?

Slovenci smo med tistimi narodi, ki na dnevni ravni zaužijejo prevelike količine soli. In sicer naj bi zaužili kar 120-180% več soli, kot je zgornja meja priporočenega dnevnega vnosa. Žal pa to ljubezen do presoljene hrane nekateri prenašajo tudi na malčke.


Obdobje detinstva, ki traja od rojstva do prvega leta starosti (ponekod do 2,5 let), je ključno obdobje, v katerem malčki razvijajo svoje prehranske navade, ki na koncu vplivajo tudi na splošno zdravstveno stanje skozi celo življenje. V času nosečnosti je otrok hrano dobil preko matere, po rojstvu pa se otrok prilagaja in navaja na hrano, ki jo dobi iz zunanjih virov. Prvih šest mesecev tako poglavitno hrano predstavlja materino mleko, ki je prilagojeno otrokovim potrebam. Če le to ni na voljo, dojenje nadomesti adaptirano mleko. Med 4. in 6. mesecem starosti pa v prehrano malčkov, poleg mleka, vključimo tudi trdo hrano, za katero pa je ključnega pomena, da je prilagojena malčkovim potrebam in njihovi starosti.

Vzorci prehranjevanja, ki jih otrok osvoji v dobi detinstva, se prenesejo v vsa ostala obdobja odraščanja in ravno zato je pomembno, da v tem ključnem obdobju otroku pomagamo razviti zdrave prehranjevalne vzorce, ki vključujejo sezonske, lokalne (po možnosti domače) in kvalitetne sestavine. Raziskave so namreč potrdile, da če bo malček že v obdobju detinstva užival soljeno hrano, je več možnosti, da bo tudi v odrasli dobi hrano presolil ter tako povečal tveganje za diabetes in srčno žilne bolezni.

Pri uvajanju goste hrane pa je potrebno slediti določenim smernicam oziroma napotkom, s katerimi bomo zagotovili pravilen in zdrav razvoj našega otroka. Eden izmed napotkov je tudi, da malčku do prvega leta starosti ne solimo obrokov. Kljub temu pa nekateri starši še vedno že od samega začetka uporabljajo sol v malčkovi prehrani, s soljenjem začnejo prezgodaj ali pa večji del malčkove prehrane predstavljajo predelana živila, ki že vsebujejo večjo količino soli.

Izgovori, ki jih slišim so:

"Malček ni hotel jesti, zato sem mu začela hrano soliti."
"Vsi potrebujemo jod in s soljo ga bo otrok dobil."
" Še nobeden ni umrl od soljene hrane."
"Še nam je nesoljena hrana zanič, zakaj bi potem nesoljeno dajala jesti mojemu otroku."


To je le nekaj odgovorov staršev, ki opravičujejo svoje početje.


Pa je soljenje hrane otrokom, mlajšim od 12 mesecev res neškodljivo?

Soljenje hrane otrokom, ki še niso dopolnili prvega leta starosti JE ŠKODLJIVO.

Pa gremo lepo po vrsti in sicer bom skozi odgovor na zgoraj zapisane trditve staršev poskušala pojasniti, zakaj soljenje v prvem letu starosti ni potrebno in celo škodljivo.

"Malček ni hotel jesti, zato sem mu začela hrano soliti."

Otrokovo sprejemanje goste hrane je odvisno predvsem od števila poskusov ponujanja določenega živila, našega odnosa do hrane in dejstva, da gre za novost v otrokovem življenju.
Malčkova poglavitna prehrana je več mesecev predstavljalo mleko, zato so mu novi okusi in struktura popolnoma nepoznan teritorij. Otrok tako ne zavrača hrane, ker bi bila neokusna, ampak ker ji preprosto ne zaupa. Ne ve, da bo zaradi bučke sit, okus bučke mu je nepoznan, saj v nobenem primeru ni podoben materinemu mleku. Poleg tega je drugačne oblike, trdote in še bi lahko naštevala neznanke, s katerimi se malček sreča ob uvajanju goste hrane.

Mogoče imate to srečo, da je vaš malček pravi gurman in že od prvega dne poje poln krožnik kosila, ki ste mu ga pripravili z največjo ljubeznijo. Lahko pa vaš otrok spada v tisto drugo, številčnejšo skupino otrok, ki nikakor ne sprejmejo goste hrane in je uvajanje le te prava borba in preizkušnja za starše. Pri njih tako ne bo dovolj bučko ponuditi enkrat ali dvakrat, ampak jo bomo morali malčku pripraviti tudi desetkrat.

Tu se lahko srečate z dilemo, kaj pa če bi bučko malo posolili. In ko to storite, otrok čudežno je. Kaj pa, če bi bučko pojedel v vsakem primeru in je bil pravzaprav ta deseti poskus vaša srečna številka, ko je otrok končno začel jesti gosto hrano? Ali pa ste se v desetem poskusu končno sprostili in z zaupanjem v otroka in sebe pristopili k uvajanju goste prehrane?

Fomon in kolegi so namreč ovrgli mit, da naj bi otroci rajši jedli soljeno hrano od nesoljene. Večji vpliv pri sprejemanju goste hrane naj bi imela mater oziroma starš, ki uvaja gosto hrano. Otroci nas poznajo, devet mesecev smo jih nosile v trebuhu in točno vejo, kdaj smo žalostne, nestrpne, polne ljubezni, navdušene. In ta naš odnos do uvajanja goste hrane, do otroka in do samega živila, ki ga ponujamo otroku, začuti tudi vaš najmlajši član družine. In pozitiven odnos zagotovo prispeva k uspešnemu uvajanju in sprejemanju goste hrane.

"Še nobeden ni umrl od soljene hrane."

Mogoče res od soli še nobeden ni umrl, a prekomerno uživanje soli pušča hude in trajne posledice ne le na otrokovem telesu, ampak tudi pri nas odraslih.

Prekomerno uživanje soli namreč povzroča kar 20 različnih obolenj, najpogostejša sta visok krvni tlak in srčno žilne bolezni. Ko zaužijemo določeno hrano, telo iz nje absorbira, kar potrebuje, ostalo (odpad) gre v krvni obtok. Če ledvice 'odpada' ne odstranijo, se to nabira v žilah. Sol namreč vsebuje natrij in prevelik vnos slednjega krči krvne žile, povzroča zadrževanje vode v telesu, dviguje krvni tlak, slabša absorpcijo kalcija, povzroča nespečnost in utrujenost.

Poleg tega pa so ledvice eden izmed najobčutljivejših organov v otrokovem telesu in zaradi tega so še nesposobne procesirati previsok vnos soli. S prevelikim vnosom soli pa ne tvegamo le poškodb ledvic, ampak tudi povečamo tveganje za možganske okvare.

"Vsi potrebujemo jod in s soljo ga bo otrok dobil."

Drži. A ne popolnoma. Človeško telo res potrebuje jod za pravilno delovanje ščitnice, slednja pa je odgovorna za številne hormonske procese v našem telesu.

A pravo mero joda v prvem letu starosti zagotavlja materino oziroma adaptirano mleko. Poleg tega pa so potrebe po jodu minimalne. 0,13 miligramov za otroke med 7-12 mesecem in le 0,09 miligramov do tretjega leta starosti.

Kar pomeni, da lahko v prvem letu starosti tem potrebam joda zadostimo tudi s pravilno prehrano, kar pomeni uživanje raznolikih in pestrih sestavin. Poleg tega je jod naravno prisoten že v določenih živilih kot je morska hrana, mleko in mlečni izdelki ter določeno sadje in zelenjava.  Dejstvo pa je, da boste zagotovo občasno otroku ponudili tudi hrano, ki ni nujno doma pripravljena, kot je na primer kruh, testenine, ki vsebujejo jodirano sol, kar pomeni, da bo otrok še dodatno vnesel jod v telo.

Spodnja tabela tako prikazuje vsebnost joda v določenih živilih (na 100g) in odstotek dnevnega vnosa pri otroku do tretjega leta. Vzela sem sredinsko mero in sicer 0,1 mg na dan.

Je pa potrebno paziti, da hkrati z živili, bogatimi z jodom, ne uživamo cvetače, brokolija, zelja, ohrovta, kolerabe, repe, koruze in nekaterih oreščkov, saj poslabšajo absorpcijo joda v kri.


"Še nam je nesoljena hrana zanič, zakaj bi potem nesoljeno dajala jesti mojemu otroku."

Naj preokvirim trditev v vprašanje. Je lahko hrana okusna tudi brez dodajanja soli?
SEVEDA. Hrano naredijo okusno prave kombinacije in začimbe. Hrano začinimo z zelišči kot so timijan, origano, bazilika, majaron...Še posebej prispeva k 'slanemu' okusu dodajanje luštreka.
Poleg tega bodo obroki, ki jim bomo dodali začimbe, še dodatno pridobili na aromi in vsebnosti vitaminov in mineralov, saj so nekatera zelišča z njimi zelo bogata. Več o uporabi začimb v prehrani malčkov, si lahko preberete v tej objavi. 

In dobro je vedeti, da se naš okus zelo hitro spreminja, kar pomeni, da lahko brbončice že v enem mesecu navadimo na manj soljeno hrano. Mogoče pa bi bilo uvajanje goste hrane priložnost za vso družino, da omeji vnos soli?

In še za konec.
Sol je prisotna v materinem in adaptiranem mleku. Sol najdemo  v sadju, zelenjavi, žitih, mesu. Dodajajo ga kašicam, kruhu, konzervirani hrani.

Spodnja tabela prikazuje vrednosti soli in sladkorja v industrijski predpakirani hrani in sicer je z zeleno označena priporočena količina.


Priporočen vnos soli pri otroku do 1. leta starosti je 1g, nato pa 2g do tretjega leta starosti.

Ta en gram naj bi otrok tako dobil v 24 urah, kar pomeni, da en gram razdelimo na 5 obrokov in prištejemo še dojenje ali stekleničke adaptiranega mleka, saj materino in adaptirano mleko vsebujeta sol.

Pri vsakem obroku goste hrane upoštevamo, da ima vsako posamezno živilo že samo po sebi določeno količino soli. Primer, kos kruha tako vsebuje 0,4g soli, 2 rezini sira ali lonček jogurta 0,2 g, ovsena kašica 0,1g. itd.


Se vam še vedno zdi potrebno in zdravo malčku v obrok dodati tisti ščepec soli (0,4g)?


VIRI:
  • Waseem, A., Nafees, M., Murtaza, G., Sajjad, A., Mehmood, Z., Siddiqi A. R. (2014): Salt Toxicity (Sodium Intake): A Serious Threat to Infants and Children of Pakistan. Iranian J Publ Health, Vol. 43, No.9, Sep 2014, pp.1204-1211
  • Sullivan, S.A., Birch, L. L. (1994): Infant Dietary Experience and Acceptance of Solid Foods. Pediatrics Vol. 93 No. 2
  • Cogswell, M.E., Gunn, J.P., Yuan, K., Park, S., Merritt, R.(2015): Sodium and Sugar in Complementary Infant and Toddler Foods Sold in the United States. Pediatrics Vol. 135 No 3
  • Scientific Advisory Committee on Nutrition (2003): Salt and Health. Food Standards Agency and the Department of Health
  • Internetni vir 1
  • Internetni vir 2 
  • Internetni vir 3
  • Internetni vir 4
  • Internetni vir 5 
  • Internetni vir 6 

Pirini baby njoki z omako 'tris paprik'

Testenine, kdo jih ne obožuje?
Se mi zdi, da so testenine jed, ki jo lahko postrežemo s katerokoli omako pa ne bomo zgrešili. Kakor ostale testenine tudi njoke povezujejo z Apeninskim polotokom. Prvi njoki, kakršne poznamo danes pa naj bi nastali v 16.stoletju, ko je v Evropo prišel krompir.
Krompir je sicer ključna sestavina pravih njokov, a ravno tako jih lahko naredimo brez njega. Da pa so njoki še polnovrednejši pa uporabimo polnozrnato moko ali zdrob.


Tokratni recept Gurmančka Gala ponuja priložnost, da se preizkusimo v pripravi domačih njokov.  Njoki so odlična priložnost tudi za uvajanje koščkov, saj se bo otrok lahko hranil sam, v svojem tempu. Priporočam le, da njoke naredite v velikosti enega otroškega grižljajčka.

SESTAVINE 
Za njoke:
  • 50 g pirinega zdroba 
  • 50g pasirane skute 

  • 1 manjši rumenjak 
  • 1 čajna žlica naribanega parmezana 
  • 1 l vode
Na podlago vsujte moko in naredite jamico. V sredino jamice nasujte pasirano skuto, parmezan in rumenjake. Dobro pregnetite, da se sestavine med seboj dobro povežejo. Oblikujte dolg svaljek, jaz rečem kačo in jo narežite na manjše njoke.
Med oblikovanjem njokov, ne dodajajte več zdroba, saj je testo ravno pravšnje, se ne lepi na roke in ga tako lahko brez težav oblikujemo v svaljke. Glede na to, da boste njoke postregli malčku, predlagam, da naredite mini njoke, v velikosti nohta. Tako se bodo med kuhanjem lepo zmehčali, malček pa bo lahko mini njok pojedel v enem grižljajčku.
Vodo zavrite v večjem loncu in vanj vsujte njoke. Enkrat pomešajte in pustite. Ko njoki priplavajo na vrh, jih pustite, da se kuhajo še 10 minut. Namreč, ker vsebujejo večji delež moke oziroma zdroba, potrebujejo daljši čas kuhanja. Poleg tega pa so kompaktnejši od klasičnih krompirjevih njokov. Odlični za ljubitelje jedi 'na zob' oziroma al dente.
Po destih minutah kuhanja, jih s penovko poberite ven, odcedite in položite na krožnik. Zraven postrezite še omako.

Za omako:

  • 1 strok česna
  • 1/4 rdeče paprike, 1/4 zelene paprike, 1/4 rumene paprike
  • 0,5 dl paradižnikove omake 
    • Paradižnikovo omako lahko naredite sami. In sicer paradižnik prelijte z vrelo vodo. Ko se voda ohladi, paradižnik olupite in spasirajte s paličnim mešalnikom
  • 1 čajna žlička olivnega olja
  • ščepec origana (če je malček slabokrven, origano izpustite)
  • ščepec bazilike
  • lovorjev list
V ponvi segrejte žlico olivnega olja in vanj dodajte nasekljano papriko. Ko se paprika malo poduši, ji vmešajte nasekljan česen. Pazite, da vam česen ne porjavi. Ko česen zadiši, dodajte paradižnikovo omako, origano, baziliko in lovorjev list. Pokrito kuhajte še 10 minut. Ko so njoki kuhani, iz vode v kateri ste jih kuhali, vzemite 3 jedilne žlice vode in jo prilijte k omaki. Omako prelijte čez njoke. Po želji lahko končno jed potresete še s parmezanom.

Pa dober tek!

Nasvet!
  1. Namesto prinega zdroba, lahko uporabite tudi pšenični zdrob. Je pa pira lažje prebavljiva, zato sem tokrat za njoke izbrala slednjo.
  2. Tokratni recept je zagotovo primeren za vso družino. Količino sestavin prilagodite številu družinskih članov. Sama sem za tri osebe z Gurmančkom na čelu uporabila 200g skute, 200g dmBio pirinega zdroba, 2 rumenjaka, 1 jedilno žlico parmezana. Za omako po 1/2 rumene, rdeče in zelene paprike, 2 stroka česna in 1,5 dl paradižnikove omake.


Rižev narastek z datlji

V naši hiši je riž poredko na meniju, saj ga fanta ne marata najbolj. Na začetku uvajanja goste prehrane, sem sicer riž v takšnih in drugačnih oblikah večkrat pripravila za obrok Gurmančka Gala, sedaj pa se na naših jedilnik znajde enkrat mesečno. Tudi sicer je dobrodošlo, da naše jedi vključujejo različne žitarice, saj bomo le tako zagotovili pestro in uravnoteženo prehrano. 

Je pa riž odlična izbira za različne obroke, saj ga lahko pripravimo v tisoč in eni kombinaciji, odlično se poveže tako s sadjem kot tudi z mesom in zelenjavo.


Tokrat sem za gurmančkovo družino pripravila rižev narastek z datlji, sladica ali glavni obrok, primeren tudi za najmlajše, saj ne vsebuje sladkorja. Sladkobo mu dajo datlji.

Sestavine za en obrok:
  • 2 jedilni žlici riža
  • 2,5dl mleka
  • čajna žlička masla
  • 2 datlja
  • jajce
  • vanilija v prahu
Riž dobro speremo z vročo vodo.
Mleku dodamo nasekljana datlja, ščepec prave burbon vanilije v prahu in zavremo. Ko mleko zavre, vanj zakuhamo riž. Dolgozrnati riž, kakršnega sem uporabila v tem receptu, kuhajte 40 minut oziroma dvajset minut, če boste uporabili mlečni riž. Nato v kuhan riž vmešamo maslo ter počakamo, da se ohladi ter mu postopoma vmešamo stepen rumenjak. 
Beljak stepemo v trd sneg in ga nato počasi vmešamo v riževo zmes. 
V namaščen pekač vlijemo maso za rižev narastek, jo enakomerno razporedimo in pečemo v prej ogreti pečici na 180'C 20-25 minut oziroma toliko časa, da se narastek po vrhu zlatorumeno obarva. 

NASVET!
  1. Recept s točno temi navedenimi sestavinami lahko pripravite malčkom, ki so že dopolnili 9 mesecev, saj vsebuje kravje mleko. Zakaj ni priporočljivo prezgodnje uvajanje kravjega mleka, si lahko preberete v tej objavi. Pred dopolnjenim devetim mesecem starosti pa za osnovo namesto kravjega mleka uporabite rastlinski napitek. Lahko ga pripravite sami (glej recept) ali pa ga kupite v najbližji trgovini, kjer lahko izbirate med riževim, ovsenim, pirinim in drugimi napitki. Pozorni bodite le, da so brez dodanega sladkorja.
  2. Če v prehrano malčkov še niste uvedli jajc ali pa je malček nanje alergičen, preizkusite recept  Vanilijeve sanje, ki je odlična izbira tudi za prvo uvajanje žit v prehrano najmlajših. 

Gurmančkovi kompoti

Ob uvajanju goste prehrane je priporočljivo, da se malčkom začne dodajati tudi tekočino. 20% tekočine sicer otrok dobi preko goste hrane, preostanek pa moramo zagotoviti preko ponujanja vode in nesladkanih napitkov.

Vnos tekočine z gosto hrano vred naj bi se prilagajal glede na otrokovo težo. In sicer 100ml/kg telesne teže do otrokovih desetih kilogramov, nato pa 50 ml/kg za vsak kilogram nad 10kg. Otrok, težak 12kg bi tako moral preko tekočine in goste hrane v enem dnevu zaužiti okoli 1100 ml tekočine.

Najboljša izbira je voda, saj le ta najbolj odžeja, je brez kalorij, sladkorja in drugi dodatkov, ki bi neugodno vplivali na zobke. Primerna izbira so tudi nesladkani čaji, kot je na primer janežev, kuminov, komarčkov čaj.

Kot popestritev pa občasno lahko pripravimo tudi raznorazne kompote, ki jim bo okus in sladkobo dodalo sveže in suho sadje ter raznorazne začimbe.

V nadaljevanju tako ponujam nekaj idej za pripravo okusnih in nesladkanih kompotov za najmlajše. Vse ideje so primerne od začetka uvajanja, seveda pa kljub temu bodite pozorni na kakršnekoli spremembe pri otroku, ki bi kazale na občutljivost na določeno sestavino.

Posamezna ideja za kompot je napisana za pripravo enega litra kompota. 

1)
  • 1 sliva
  • 1 jabolko
  • 1 janeževa zvezda
  • 2 klinčka
2)
  • 2 hruški
  • 1 janeževa zvezda
3)
  • 1/2 hruške
  • 1/2 jabolka
  • 1 sliva
  • 1 mandarina
  • 1 janeževo zvezda
4)
  • 2 hruški
  • 3 datlji
  • ščepec cimeta
  • 1 zvezdni janež
5)
  • 1 jabolko
  • 1 hruška
  • 3 datlji
  • ščepec cimeta
  • 3 klinčki
6)
  • 1/2 pomaranče
  • 1/2 jabolka
  • manjša cimetova palčka
  • 3 klinčki
7)
  • 2 jabolki
  • pol cimetove palčke
8)
  • 2 hruški
  • 1 janeževa zvezda
  • limonina lupinica
9)
  • 2 jabolki
  • 3 datlji
  • 1 janeževa zvezda
10)
  • 4 slive, 
  • 1 jedilna žlica rozin
11)
  • 1 hruška
  • 2 suhi figi
  • pol vanilijevega stroka
12)
  • 2 slivi
  • 1 jabolko
  • 2 klinčka
13)
  • pest češenj
  • vanilijev strok
14)
  • 5 ringlojev
  • 1 janeževa zvezda
15)
  • 2 breskvi
  • 3 klinčki
  • pol cimetove palčke
16)
  • 3 kutine
  • vanilijev strok
17)
  • 1 jabolko
  • 2 ringloja
  • 2 klinčka
18) 
  • pest suhih sliv
  • 1 janeževa zvezda
19)
  • 2 slivi
  • 5 datljev
  • 2 klinčka
20)
  • 1 suha figa
  • 1 datelj
  • 1 hruška
  • 1 klinček
  • 1 janeževa zvezda
21)
  • 1 jabolko
  • 1 hruška
  • 1 mandarina
  • 1 janeževa zvezda
  • 2 klinčka
  • 1 ščepec cimeta

22)

  • 1 jabolko 
  • 1 janeževa zvezda
  • 2 klinčka
.
.
.

Kombinacij je tisoč in še več, preprosto izberite vaše najljubše sadje in začimbe ter jih skuhajte v vodi. 

Izbrane sestavine dodate v en liter vode, ko voda zavre, kuhajte še 2-3 minute, odstavite in ponudite toplo ali ohlajeno pijačo. V kompot lahko vmešate žitarice in tako dobite odličen in nasiten obrok za najmlajše.

Hokaido juha s hrustljavimi koruznimi kockami

Jesen je čas za hokaido bučo, ki je bogat vir lutaina – betakarotena, vlaknin, vitaminov (vitamin C) in mineralov (kalij). Poleg tega deluje kot diuretik, saj pospešuje izločanje urina in ureja prebavo (če ima malček drisko, mu ponudite nastrgano ali pečeno bučo).

Hokaido buča je v naši prehrani prisotna v različnih kombinacijah, saj se odlično poveže z različnimi sestavinami, tako s sadjem, kot tudi z zelenjavo in mesom. Nekaj idej za gurmančkove obroke, ki vključujejo hokaido bučo, najdete tudi na tej povezavi. 

Ponavadi sem za bučno juho bučko popražila na čebuli ter zalila z jušno osnovo. Tokrat pa sem se priprave hokaido juhe lotila drugače. Kako, se vprašate? Berite naprej ;)

1. del: JUHA:

Za približno 750ml hokaido juhe potrebujete:
  • 1 manjšo hokaido bučo
  • 3 stroke česna
  • jedilno žlico olivnega olja
  • 5dl vode
  • kisla smetana ( 1 čajna žlička na 1 jušni krožnik)
Česen olupite in drobno nasekljajte. Hokaido bučo prepolovite in ji odstranite semena. Notranji del buče pokapajte z olivnim oljem in potresite z nasekljanim česnom. Bučo 30 minut pecite v pečici na 200°C. 
Ko se pečena buča malo ohladi, ji z žlico odstranite meso. Pečenemu bučnemu mesu s česnom prilijte pol litra vode in gladko spasirajte s paličnim mešalnikom ter zavrite. 

2.del: KORUZNE KOCKE: 

  • 2 jedilni žlici koruzne instant polente
  • 180ml vode
  • čajna žlička olivnega olja
Vodo zavrite in ji med mešanjem počasi dodajajte polento. Med stalnim mešanjem kuhajte še tri minute. Polento vlijte v nizek kvadraten ali pravokoten pekač in počakajte, da se ohladi. Ohlajeno polento narežite na kocke (približno 1x1cm) in kocke na vročem olivnem olju popecite, da dobijo zlatorjavo skorjico.

3. del: POSTREZI IN POJEJ

Vročo hokaido juho vlijte v jušni krožnik, dodajte čajno žličko kisle smetane ter popečene polentine kocke. Na koncu potresite še z majaronom.
Pa dober tek!

Prehrana slabokrvnih malčkov


Moj otrok ima slabo kri. Kaj mu lahko ponudim?
Kaj lahko skuham mojemu slabokrvnemu malčku?
Mojemu otroku primanjkuje železa, kaj naj storim?

In še in še bi lahko naštevala vprašanja zaskrbljenih staršev, katerih malčki imajo nizko vrednost hemoglobina v krvi.
Tveganju za razvoj slabokrvnosti so podvrženi :

  • nedonošenčki oziroma dojenčki z nizko porodno težo, 
  • otroci, mlajši od 1. leta, ki kravje oziroma kozje mleko uživajo kot samostojni napitek, 
  • izključno dojeni otroci, starejši od šestih mesecev starosti, 
  • otroci, hranjeni z adaptiranim mlekom, ki ne vsebuje železa, 
  • otroci med 1-5 letom, ki dnevno spijejo več kot 500 mililitrov mleka na dan (kravje, kozje, sojino), 
  • otroci z določenimi zdravstvenimi težavami in strogimi dietami.

Se pa moramo zavedati, da se otroci na svet rodijo z zadostno količino železa v krvi, ki naj bi zdržala vsaj 4 mesece oziroma 6. Se pa ta zaloga s hitro rastjo in razvojem počasi porablja. Še posebej pri nedojenih malčkih. Z uvajanjem goste hrane pa lahko na pomanjkanje železa v krvi vpliva tudi neuravnotežena prehrana.

Slabokrvnost se lahko kaže kot bleda koža, utrujenost, upočasnjena rast in razvoj, neješčost, hitro dihanje, vedenjske težave, pogoste okužbe in izrazita potreba po uživanju neužitnih stvari - barve, zemlje, ledu...Poleg tega pa nizka vsebnost hemoglobina vpliva na slabši razvoj fine motorike ter poveča možnost za slabokrvnost pri šestih letih starosti.

Kravje mleko kot poglavitni vzrok za slabokrvnost

Med najpogostejše krivce za slabokrvnost štejejo kravje mleko, ki pa velikokrat predstavlja pomemben del prehrane najmlajših. Zato se je pomembno držati nasveta, da ob prenehanju dojenja pred prvim letom starosti, le tega ne nadomestimo s kravjim mlekom, saj lahko v tem primeru pri otroku povzročimo anemijo. Se pa kravje mleko lahko vključi v prehrano malčkov,  a ne kot samostojni napitek in v kolikor je preostala prehrana obogatena z železom.

Ko pa v otrokovo prehrano vključimo mleko, naj bo le to polnomastno in ne posneto mleko, kot je na primer tisto, ki ga prodajajo v tetrapaku. Posneta mleka naj bi se tako v prehrano malčkov uvajalo šele med  2. in 3. letom starosti. Namreč, ko mleku odvzamejo maščobo, s tem tudi zmanjšajo absorpcijo mineralov in vitaminov, ki so najbolj topni ravno v maščobi. Zato je ob uvajanju kravjega mleka, ki naj bo pri primerni starosti in v primerni količini, najboljša izbira domače polnomastno mleko, kupljeno pri najbližjem kmetu, na tržnici ali mlekomatu. 

Kravje mleko je lahko vzrok za slabokrvnost v primerih, ko:

  • ga kot samostojni napitek uživajo otroci mlajši od 9-12 mesecev, 
  • popita količina mleka presega 500ml na dan,
  • je prehrana malčka pomanjkljiva z vsebnostjo železa.

Vzrok za anemijo pri malčkih, ki uživajo kravje mleko, strokovnjaki vidijo v vsebnosti kalcija in kazeina. Slednja sta znana zaviralca absorpcije železa, ki pa ga je v kravjem mleku presenetljivo malo.

Najboljša izbira za otroka je materino mleko, v kolikor to ni na razpolago pa adaptirano, kateremu je že v osnovi dodano železo. Dojenje do 25. tedna otrokove starosti naj bi tako močno prispevalo k zadostni meri hemoglobina v krvi malčkov. Čeprav materino mleko v osnovi vsebuje malo železa pa je slednje veliko bolj dosegljivo za malčka. Železo se v materinem mleku lažje absorbira v malčka, saj ima nižjo vrednost kalcija, ki že znano, zavira absorpcijo železa. Tako se iz materinega mleka absorbira kar 50% celotne količine železa, iz kravjega mleka pa le 10%.

Poleg slabokrvnosti in večjega tveganja za debelost, pa uživanje kravjega mleka pri mlajših od enega leta lahko vodi tudi v prebavne težave (zaprtje), in dehidracijo. 

Kravje mleko pa ni le morebiten vzrok za anemijo, ampak velja tudi za eno izmed bolj alergenih živil. Občutljivost za kravje mleko zaradi še nerazvitega imunskega sistema ima 2-5% otrok, a večina do tretjega leta to občutljivost  'prerase' . Za najboljšo preventivo alergije na kravje mleko še vedno velja dojenje.

Čeprav za večino alergenov velja priporočilo k zgodnjemu uvajanju, pa naj bi odlašanje z vključitvijo kravjega mleka v prehrano otroka, preprečilo morebiten razvoj alergije. 

Na tej točki bi se kateri izmed vas vprašal, če je potem prava izbira kozje mleko, ki že dolgo velja za alternativo nadomestkom mleka. Žal vas moram razočarati, saj je kozje mleko za malčke še slabša izbira od kravjega. Kozje mleko je namreč znano po zelo nizki vsebnosti folne kisline, vsebuje jo kar desetkrat manj od dnevne potrebe šestmesečnega otroka.

Kaj torej lahko storimo, če je naš malček slabokrven?

Velikokrat pozabimo na to, da nam je narava podarila veliko naravnih sestavin, s katerimi lahko lajšamo in zdravimo marsikatero težavo in bolezen. In tudi pri slabokrvnosti lahko izkoristimo tisto, kar nam je podarila narava. In sicer tako, da v prehrano vključimo čim več živil, bogatih z železom ter hkrati poskrbimo za potreben vnos C vitamina. Slednji je namreč ključen za uspešno absorpcijo železa. Več o pomenu C vitamina v prehrani malčkov, si lahko preberete v tej objavi.

Pestra in uravnotežena prehrana je namreč ključna za dobro kri, v prehrano bi mogli tako vnesti čim več pustega rdečega mesa. Železo pa najdete tudi v drugih živilih -  zelenjavi (brokoli, špinača, beluši, buče, blitva, ohrovt, regrat, stročnice) in sadju (suho sadje, jagodičevje, aronija, hruške, banane, češnje). Otroku lahko ponudite suho sadje kot zdrav in okusen prigrizek, naj suhe slive, marelice, oreščke grizlja za malico, poleg sladkanja z rozinami pa bo malček vadil tudi pincetni prijem. Železo vsebujejo tudi žitarice - proso, ajda, kvinoja.

In resnično ne pozabite dodajati vir C vitamina v brezmesne obroke. Ne veliko, zadostovalo bo 3/4 jedilne žlice jabolčne, hruškove kašice ali pomarančnega soka v zelenjavne kašice in v jajčne jedi. Lahko dodate tudi svež peteršilj. Namreč, odlična izbira za izboljšanje hemoglobina v krvi malčkov so začimbe. Predvsem timijan in peteršilj.
Timijan velja za pravi izvir železa, saj pokrije kar 218% priporočene dnevne količine. Peteršilj pa je na drugi strani bogat s C vitaminom, ki pospešuje absorpcijo železa v kri. Pri začimbah pa se, kadar se borite s slabokrvnostjo, izogibajte origanu, ki deluje ravno obratno od peteršilja.

Predvsem pa je pomembno, da pri malčku, ki ima nizko vsebnost hemoglobina, začasno iz jedilnika umaknete mleko in mlečne izdelke, saj slednji zavirajo absorpcijo železa.

Ko pa je slabokrvnost že zelo kritična pa je včasih potrebno poseči tudi po zdravilih. Na ta način boste pomagali vašemu malčku izboljšati raven hemoglobina ter tako prispevali k boljšemu počutju. In ko boste dosegli to, lahko od sedaj naprej s prehrano in pravilnim kombiniranjem živil ohranjate zdravo raven hemoglobina in dobro počutje vašega malčka.

Tukaj pa je le nekaj idej za obroke iz zakladnice GG receptov, ki bodo zagotovo prispevali k dvigu železa v krvi vaših gurmančkov in gurmančic:

  1. Peteršiljevi polžki z rdečim pestom
  2. Slivova kvinjoja z rozinami
  3. Prosena kaša s hruško in suhimi marelicami
  4. Prosena kaša z jabolkom in rozinami
  5. Zelenjavni trio kaš
  6. Ajdova kaša s hruško
  7. Gurmančkov pasulj
  8. Ovsena kaša s hruško in rozinami
  9. Ajdov močnik
  10. Žrebičkova rižota z blitvo
  11. Kunčevina in zelenjavni trio
  12. Žrebičkovina s sladkim krompirjem in koromačem
  13. Žrebičkovina z zelenjavnim pirejem
  14. Ajdov puding z jagodno omako
  15. Kvinojini kosmiči z bučko in žrebičkovino
  16. Ajdova kaša z jabolkom in brusnicami
  17. Ajdova kaša z rdečo peso in korenčkom
Viri:
Agostoni, C., Turck, D. (2011): Is Cow's Milk Harmful to a Child's Health? JPGN, 53, 6, 594-600.
Leung, AKC., Sauve, RS. (2003): Whole cow’s milk in infancy. Paediatr Child Health. 8, 7, 419-421.
Thorsdottir, I., Thorisdottir, A. (2011): Whole Cow's Milk in Early Life. Milk and Milk Products in Human Nutrition. Basel: Nestlé Nutr Inst Workshop Ser Pediatr Program. Vol 67, 29–40.
Turck, D. (2013): Cow's milk and Goat's Milk. Evidence-Based Research in Pediatric Nutrition. World Rev Nutr Diet. Basel, 108, 56–62
https://www.mayoclinic.org/healthy-lifestyle/childrens-health/in-depth/iron-deficiency/art-20045634