Prikaz objav z oznako UČNE URE. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako UČNE URE. Pokaži vse objave

Kaj potrebujete za uvajanje goste hrane II.del

Kateri so tisti pripomočki, ki jih je Gurmanček Gal potreboval v času uvajanja goste hrane?

V prejšnji objavi o tem, kaj pravzaprav potrebujemo za uvajanje goste hrane, sem spregovorila o stolčkih za hranjenje in o smislu kupovanja 1001 knjige z recepti za najmlajše (preberi si tukaj). Tokratna objava pa bo bolj specifična. Želim vam namreč iz svoje osebne izkušnje razkriti, kaj so tisti pripomočki, ki so se nam izkazali kot zelo uporabni v obdobju uvajanja goste hrane in kateri pripomočki so pravzaprav le nabiralci prahu.

3. (nepremočljivi) SLINČKI

Pripomoček, ki ga boste zagotovo potrebovali je kvaliteten in dovolj velik slinček.

Iz moje osebne izkušnje uvajanja goste hrane, se najbolje obnesejo slinčki, ki so narejeni kot majica. Gre za slinček z rokavi, ki se ga na hrbtu zapne in ki ima po navadi spodnjo plast narejeno iz nepremočljive podlage. To pomeni, da otrok ne bo moker, v kolikor mu bo hrana padla na slinček. Sploh pri Baby-led Weaningu, kjer se otroci sami hranijo in z rokami raziskujejo hrano, je dobrodošlo, da druga oblačila zaščitimo s takim priročnim slinčkom. Super pa so tudi klasični slinčki, a spet bodite pozorni, da je spodnja plast iz nepremočljivega materiala.

Na začetku sem sicer preizkusila tudi plastične slinčke, ki so na spodnjem delu zavihani v posodico. Ker pa so zelo trdi in zato tudi neudobni, jih je Gurmanček Gal kaj hitro snel z vratu. 

4. SOPARNIK

Ne, soparnik ni življenjsko nujni pripomoček pri uvajanju goste hrane. Vsekakor boste zmogli tudi brez njega, v kolikor kolebate ali je to nujni strošek ali ne. Nikakor pa seveda ne želim omaloževati tega pripomočka. Vesela sem, če je bil komu v pomoč. Rada bi  le povedala, da se da tudi brez njega.  In da je ravno tako lahko uvajanje goste hrane preprosto, kvalitetno in zdravo. Potrebne so le kvalitetne in zdrave sestavine in naš pozitiven odnos ter seveda zaupanje vase in v otroka.

Pomislite.
Želja uvajanja goste hrane je, da otroka počasi vključimo v družinsko prehrano. In najlažje naredimo to tako, da mu pripravljamo isto hrano kot ostalim članom družine, seveda nezačinjeno in prilagojeno otrokovi starosti.
Le na ta način si boste olajšali delo. Na primer, ko kuhate juho, je ne solite in tako jo lahko uporabite za obrok cele družine. Juha z jušno zelenjavo in mesom je odličen obrok tudi za najmlajšega člana. Če pa v juho vkuhate še zakuho pa imate nasiten obrok za celo družino. Tako preprosto je lahko.

Verjamem, da imajo mamice s soparnikom dobre izkušnje, a vseeno sem mnenja, da njegova cena ne odtehta tega, kar lahko naredimo z navadnim cedilom ali mogoče mrežico za soparjenje hrane. Ki pa je vseeno  za več kot desetino cenejša od najbolj prodajanega soparnika. Cedilo preprosto postavite na vrh lonca z vodo, v cedilo dajte izbrano živilo, pokrijte s pokrovko in soparite do želene mehkobe.


Sama sem v shrambi none Mirande našla en super komplet posode, verjetno star deset let ali več. Sestavljen je iz navadnega lonca, cedila in pokrovke. Odličen je za soparjenje večje količine hrane, za kuhanje štrukljev (recept), prav tako pa je bil prve mesece vsakodevno v uporabi za pripravo gurmančkovih obrokov. Tudi Domače baby kašice sem naredila ravno s pomočjo tega piskrčka.

Sem pa na spletu opazila res bogato ponudbo mrežic za soparjenje, ki se prilegajo na vsak lonec, saj se raztegnejo v želeno velikost. Tako spletne strani kot tudi trgovine so polne ugodnih ponudb za te funkcionalne mrežice za soparjenje, ki so lahko dolga leta v uporabi v vaših kuhinjah, saj lahko v njih pripravite obrok za celo družino in v večjih količinah. V ponudbi imate tako kovinske in silikonske, nekaj ponudb pa najdete tudi na teh povezavah:
Odličen pogled na uporabo soparnika predstavi tudi ta slovenska blogerka. In priznam, da se z njenim mnenjem popolnoma strinjam. Poglej si tukaj --> Razkritje najboljšega soparnika za pripravo hrane

5. KOMPLETKI ZA UVAJANJE GOSTE HRANE 

Spet ena marketinška poteza, ki piha na dušo mamicam s srčkanimi motivi in astronomskimi cenami. Pa je to res nujni pripomoček? Seveda ne. Navaden keramični desertni krožnik iz omare, čajna žlička in pokrovček od flaške oziroma kozarček za aperitiv je vse, kar potrebujete za to, da bo vaš malček sit. Pa seveda okusen obrok, pripravljen iz kvalitetnih in zdravih sestavin.

6. ŽLIČKE

Zagotovo jih imate v kuhinji. In v kolikor ne boste uvajali po metodi Baby-led Weaning, torej po koščkih, potrebujete navadno, kovinsko čajno žličko. Mogoče tisto s podaljšanim ročajem. Zakaj kovinska? Predvsem zato, ker tudi mi odrasli ne jemo s plastičnimi žlicami in zato, ker otrok tako lažje prepozna ali je hrana vroča ali mrzla. Kovinska žlička se namreč prej navzame temperature hrane in tako otrok takoj začuti, če je le ta prevroča.

Nekateri celo priporočajo lesene žličke, ker so narejene iz naravnih, toplih materialov.

7. KROŽNIKI

Kot že omenjeno, ne potrebujete termo krožnikov, plastičnih, silikonskih, miki miška in drugih srčkanih krožnikov. Zadostoval bo čisto navaden keramičen krožnik za deserte. V kolikor boste vi hranili otroka, tako ali tako ni nevarnosti, da vam pade na tla. Če pa se bo otrok hranil sam pa je smiselno, da se navadi, da krožniki niso za preizkušanje ali tudi na krožnik deluje sila gravitacije. Če želite, da hrana ostane dlje časa topla pa preprosto krožnik postavite na vrh manjšega lonca z vročo vodo. Iz izkušnje vam povem, da se termo krožnik ne obnese tako uspešno, kot ga propagirajo.

Še ena stvar, ki je bila v času uvajanja goste hrane v moji kuhinji redno v uporabi je stekleno strgalo. Vsekakor to ni obvezna oprema, saj zadostuje navaden kovinski strgalnik. Pri steklenem je meni všeč to, da sadje z njim resnično ukašimo (ne le nastrgamo) in sadje kasneje oksidira. Pri strganju na kovinski strgalnik  zaradi stika s kovino jabolko prej porjavi in oksidira kot pri steklenem strgalu. Dobite ga v Baby centru ali Merkurju za nekaj več kot 5 eur. Jaz ga imam še od mojih dni uvajanja goste hrane, kar pomeni, da je v naši kuhinji v uporabi že skoraj 27 let.

Seveda pa ne smemo pozabiti na vsakdanje pripomočke - nož za rezanje, deska in vilica, ki pa jo tako ali tako ima prav vsaka kuhinja.
Ni potrebno, da je uvajanje goste hrane drag in stresen proces, zasičen z mnogimi predragimi pripomočki, ki bodo v uporabi le nekaj mesecev. Rajši se posvetite osnovam uvajanja goste hrane in pridobivanju znanj, o tem, kaj je zdravo uvajanje goste hrane. Z zaupanjem vase in v svojega otroka, je lahko ta mejnik v otrokovem življenju nekaj povsem spontanega in naravnega.

 Cucljalniki, kozarčki z nosniki, ne polivajoči krožniki, silikonski pladnji...vse to je nepotrebna „navlaka“, ki bo polnila vaše predale in nabirala prah. Denar, ki bi ga namenili za prej omenjene nenujne pripomočke, pa rajši namenite nakupu svežega sadja in zelenjave, domačim mesnim izdelkom in drugim živilom, s katerimi boste zagotovili pestro in uravnoteženo prehrano ter zdrav razvoj vašega otroka.

Kaj potrebujete za uvajanje goste hrane I.del

Mora biti uvajanje goste hrane res tako drag in izčrpavajoč proces? So res vsi ti oh in sploh super pripomočki nujno potrebni? Ali gre le za marketinško potezo velikih podjetij?

Uvajanje goste hrane je pomemben mejnik tako v malčkovem življenju kot tudi v življenju staršev oziroma skrbnikov. Informacij o tem, kako začeti z uvajanjem goste hrane in o tem, kaj pravzaprav potrebujemo na samem začetku je veliko, žal pa so te informacije velikokrat osnovane na želji prodajalcev in podjetij po čim večjem zaslužku.

Čeprav naj bi v osnovi ti pripomočki staršem olajšali delo pa največkrat v denarnici pustijo veliko luknjo, saj so zelo dragi, poleg tega pa jih potrebujemo le krajši čas uvajanja goste hrane.

Kot bivša mamica študentka se zavedam, kako pomembno je premišljeno razporejanje družinskega proračuna, da ga izkoristimo kar najbolje in ob tem poskrbimo za vse potrebno cele družine, ne le najmlajšega člana.

Katere pripomočke za uvajanje torej potrebujemo in kateri so tisti, ki jih brez težav lahko pogrešimo oziroma, nam bodo prav prišli šele v kasnejšem obdobju uvajanja goste hrane?


1. STOLČKI ZA HRANJENJE

Ponudba je res ogromna, od plastičnih, lesenih, do takih s petimi nakloni, z vibriranjem, glasbo. Ni da ni.

Ampak, dragi starši. Stolčka za prvi mesec ali dva sploh ne potrebujete. Dokler se otrok ne posede sam, otroka hranimo izključno v naročju. To pa zato, ker s prezgodnjim posedanjem tvegamo, da bi malček prenehal raziskovati okolico oziroma, da se ne bi plazil. Poleg tega otroku delamo nepopravljivo škodo v območju hrbtnega steznika, posledice naših dejanj pa se lahko pokažejo šele čez leta in leta.

Eden izmed znakov, ki nakazujejo otrokovo pripravljenost na gosto hrano je tudi sposobnost sedenja ob opori, a stolčki otroku nudijo umetno oporo, saj otroka ne podprejo v pravem položaju, hranjenje v polležečem položaju pa vsekakor ni naravno. Prav tako ni priporočljivo in zdravo hranjenje v raznoraznih hojicah. Ne le z vidika razvijanja zdravih vzorcev prehranjevanja, ampak tudi z vidika telesnega in motoričnega razvoja otroka. Tudi mi se ne hranimo zleknjeni na kavču, ampak za mizo, z zravnano hrbtenico in v pokončnem položaju. Poleg tega otrok težje nadzoruje hrano v  ustih in je večja nevarnost zadušitve. Če pa otrok je v naročju pa ga z upoštevanjem babyhandlinga postavimo v pravilen položaj in ga podpremo točno tam, kjer otrok oporo potrebuje.

Ko pa se otrok že sam posede, izberite stolček, ki bo otroku nudil vso potrebno podporo ter stolček, ki ima naslonjalo za nogice. Odlična izbira so leseni stolčki, kot je na primer trip trap. Poleg tega, da zagotavlja varen položaj za otroka pa je primeren skozi celo otroštvo in za večje število otrok. Kar pomeni, da ne boste za vsakega otroka potrebovali novega.
Midva sva za Gurmančka Gala kupila imitacijo originala trip trap stolčka, ki je cenovno dostopnejši, a kljub temu izjemno stabilen in varen. V naši jedilnici tako Filikidov visoki leseni stolček kraljuje že več kot eno leto in iskreno lahko rečem, da je bil to eden izmed boljših nakupov, kar se otroške opreme tiče. Višina sedišča in naslonjala za nogice se lahko prilagaja otrokovi rasti, poleg lesene zaščite pa zraven dobite še zaščito iz blaga, ki jo namestite med otrokove noge. Gal je na njemu sedel lepo vzravnano in stabilno. Edini minus tega stolčka je, da zaradi lesene zaščite stol ne gre čisto do mize in da je čiščenje težje pri lesu, kakor pri plastiki. Vsekakor pa naravni material in daljša uporabnost odtehtata ti dve pomankljivosti.

2. KNJIGE O UVAJANJU GOSTE HRANE 

Knjigarne so jih polne, cene pa so tudi zelo različne. Če ste zbiratelj knjig, si jih kar privoščite, sicer pa so z njimi bogato založene tudi knjižnice, kjer si jih lahko brezplačno izposodite. Uvajanje goste hrane je resnično kratkotrajen proces, traja največ eno leto, saj potem otrok tako ali tako preide na družinsko prehrano. Da so tovrstne knjige uporabne le za kratek čas, je moč videti v številnih spletnih objavah, kjer mamice knjige o uvajanju goste hrane redno prodajajo. V kolikor potrebujete ideje za recepte, preprosto uporabite klasično knjigo z recepti, ideje poiščite v zapiskih z recepti vaših staršev ali babic in jih enostavno prilagodite glede na starost vašega otroka. Z znanjem o tem, kaj je zdravo uvajanje goste hrane in katera živila so primerna v prvem letu otrokove starosti in katera ne, lahko pripravite pestro paleto obrokov za vaše najmlajše.

Ogromno informacij (upam si trditi, da vse potrebne) pa najdete tudi na slovenskih in tujih spletnih straneh. Informacije o uvajanju goste hrane, smernice, recepte in še mnogo več, naj si bo to po metodi Baby-led Weaning ali v obliki kašic. Medsebojno podporo in nasvete o uvajanju goste hrane pa si mamice delimo v tej FB skupini.  Pridruži se!

Kaj pa je tisto, kar dejansko potrebujemo za uvajanje goste hrane? So to dragi soparniki, žlice, ki kažejo temperaturo hrane, posodice, v katerih se hrana ne izlije ali cucljalniki?

Ne. Pravzaprav je vse tisto, kar potrebujete za uvajanje goste hrane že v vašem domu. Več o tem pa v naslednji objavi. --> klik, klik

Da je ne zamudiš, te vabim, da Gurmančka Gala klikneš na FB strani in Instagram-u.

Gurmanček Gal se uči

Učenje je pomemben del našega življenja, ne le v obdobju odraščanja, ko hodimo v šolo, ampak skozi celo življenje. Gre za proces pri katerem ob spoznavanju in pomnenju novih informacij in znanj, spreminjamo tudi naše vedenje, razumevanje in doživljanje sveta. Vseživljenjsko učenje naj bi tako pozitivno vplivalo na duševno, čustveno in telesno zdravje.

Nova znanja pa zagotovo prispevajo tudi k temu, da znamo in ravnamo drugače in bolje.

Upam si trditi, da je uvajanje goste prehrane prav poseben učni proces. Ne le za najmlajše člane družine, a tudi za nas starše in pomembne bližnje, ki so del naše skupnosti.

Hrana je bila namreč do procesa samega uvajanja goste prehrane nekaj povsem samoumevnega, verjetno nismo kaj preveč posvečali pozornosti temu, katera živila naj med seboj kombiniramo, kaj vsebujejo in kakšen učinek imajo na naše telo. Z uvajanjem goste prehrane pa smo se srečali s tisoč in enim vprašanjem o tem, kdaj ponuditi določeno živilo, kako ga pripraviti, da bo okusno za našega malčka, kaj vse lahko sploh ponudimo in katera živila so 'prepovedana' v prvem letu otrokovega življenja.

Priznam, mene so ta vprašanja vsaj na začetku zelo obremenjevala, predvsem zato, ker je bilo okoli mene toliko različnih mnenj in nasvetov. Sem človek, ki potrebuje črno na belem zapisano, zakaj je nekaj dobro in zakaj ne. Zato sem se lotila branja in študiranja slovenskih in tujih člankov ter raziskav. Uvajanje goste prehrane je tako zame postal učni proces, s katerim sem pridobila ogromno novih znanj, predvsem pa vedenje o tem, kaj je prav in kako naj ravnam.

Pomembne informacije o uvajanju goste prehrane pa z veseljem delim tudi z vami, dragi starši. Zato so na tem mestu zbrani vsi pomembni prispevki, ki vam bodo odgovorili na ključna vprašanja, ki se vam v obdobju uvajanja goste prehrane porajajo. Vprašanja o tem, kdaj uvesti alergene, kaj ponuditi slabokrvnemu malčku, zakaj obroke malčkov ne solimo in še in še in še. 

(Klik na naslov članka vas vodi na želeno stran)

1. Zakaj je pomembno zdravo uvajanje goste hrane?

Hrana predstavlja pomemben del našega življenja, poleg telesne aktivnosti pa je ena izmed pomembnejših dejavnikov za zdravje otrok in odraslih. Zato je naloga nas kot staršev, da otrokom zagotovimo zdravo prehrano ter da otroke hkrati naučimo pomena zdrave prehrane ter kaj jo definira. Namreč, ko hranimo naše otroke, jih hranimo za celo življenje. Kako torej doseči, da bo proces uvajanja goste hrane zdrav?

2. Kaj potrebujemo za uvajanje goste hrane?

Uvajanje goste hrane je pomemben mejnik tako v malčkovem življenju kot tudi v življenju staršev oziroma skrbnikov. Informacij o tem, kako začeti z uvajanjem goste hrane in o tem, kaj pravzaprav potrebujemo na samem začetku je veliko, žal pa so te informacije velikokrat osnovane na želji prodajalcev in podjetij po čim večjem zaslužku. Kateri pripomočki so resnično nujno potrebni za uvajanje goste hrane in kateri so le marketinška poteza velikih podjetij? 

3. Zakaj v prehrano malčkov NE dodajamo soli?

Članek vam bo odgovoril na vprašanje, ali je sol potrebna oziroma škodljiva v prvem letu življenja ter kako jo nadomestiti, da bodo obroki ravno tako okusni.

4. Novosti na področju uvajanja goste prehrane

Kdaj v malčkovo prehrano uvesti oreščke in druge alergene ter kaj so prvi znaki, da je otrok pripravljen na gosto hrano.

5. Začimbe Gurmančka Gala

Katere začimbe lahko vključimo v obroke malih gurmančkov in kdaj.

6. Prehrana slabokrvnih malčkov

Slabokrvnost je zelo pogosta med najmlajšimi člani družine. Kako lahko izboljšamo vrednost hemoglobina in kaj največkrat pozroča slabokrvnost.


In še tridnevni meni boljšo kri ---> klik, klik.


7. Pomen C vitamina v prehrani malčkov

Kombiniranje pravih živil ima pomembno vlogo za uravnoteženo in zdravo prehrano. Na kaj moramo biti pozorni?

8. Protesti za mizo oziroma kaj storiti, če malček zavrača gosto hrano

Je bil vaš malček že pravi jedec, kar naenkrat pa zavrača gosto hrano in nikakor ne poje niti grižljajčka? Je protest za mizo obdobje, ki se ponovi vsakih nekaj mesecev? Kaj storiti?

Članek vam bo podal nekaj nasvetov o tem, kako se soočiti z malčkovim protestiranjem, kaj so pravi koraki in česa ne smemo početi.

9. Tedenski jedilnik Gurmančka Gala

Za pester in uravnotežen jedilnik ni potrebno porabiti ur in ur ždenja v kuhinji, dovolj je le malo domišljije in dobre volje. Na povezavi najdete tedenski jedilnik, primeren za malčke od dopolnjenega šestega meseca starosti naprej. 

10. Prebava malčkov in uvajanje goste hrane

Pomembno je poznati vpliv določene hrane na črevesje tako odraslih kot tudi najmlajših. Vedeti, katera hrana spodbuja in katera hrana upočasnjuje prebavo. Ker uvajanje goste hrane za otrokov prebavni sistem pomeni nekaj novega, nepoznanega, se lahko srečamo z zaprtjem. Zato je pomembno, da v času uvajanja poskrbimo za dovoljšen vnos tekočin, maščob in vlaknin.
Več o tem si preberite v naslednjih treh članki:

11. Gurmanček Gal gleda dokumentarce

Kratka vsebina dokumentarca Zvijače živilske industrije in Resnica o mesu, ki sta predstavila škodljivost uporabe predelanih živil pri odraslih in otrokih.


Knjižnico člankov bom seveda nadgrajevala, vesela pa bom tudi vašega komentarja in/ali predloga za nov študijski prispevek.

Gurmančka Gala pa lahko spremljate tudi na Facebooku in Instagramu.


Zakaj v prehrano malčkov NE dodajamo soli?

Slovenci smo med tistimi narodi, ki na dnevni ravni zaužijejo prevelike količine soli. In sicer naj bi zaužili kar 120-180% več soli, kot je zgornja meja priporočenega dnevnega vnosa. Žal pa to ljubezen do presoljene hrane nekateri prenašajo tudi na malčke.


Obdobje detinstva, ki traja od rojstva do prvega leta starosti (ponekod do 2,5 let), je ključno obdobje, v katerem malčki razvijajo svoje prehranske navade, ki na koncu vplivajo tudi na splošno zdravstveno stanje skozi celo življenje. V času nosečnosti je otrok hrano dobil preko matere, po rojstvu pa se otrok prilagaja in navaja na hrano, ki jo dobi iz zunanjih virov. Prvih šest mesecev tako poglavitno hrano predstavlja materino mleko, ki je prilagojeno otrokovim potrebam. Če le to ni na voljo, dojenje nadomesti adaptirano mleko. Med 4. in 6. mesecem starosti pa v prehrano malčkov, poleg mleka, vključimo tudi trdo hrano, za katero pa je ključnega pomena, da je prilagojena malčkovim potrebam in njihovi starosti.

Vzorci prehranjevanja, ki jih otrok osvoji v dobi detinstva, se prenesejo v vsa ostala obdobja odraščanja in ravno zato je pomembno, da v tem ključnem obdobju otroku pomagamo razviti zdrave prehranjevalne vzorce, ki vključujejo sezonske, lokalne (po možnosti domače) in kvalitetne sestavine. Raziskave so namreč potrdile, da če bo malček že v obdobju detinstva užival soljeno hrano, je več možnosti, da bo tudi v odrasli dobi hrano presolil ter tako povečal tveganje za diabetes in srčno žilne bolezni.

Pri uvajanju goste hrane pa je potrebno slediti določenim smernicam oziroma napotkom, s katerimi bomo zagotovili pravilen in zdrav razvoj našega otroka. Eden izmed napotkov je tudi, da malčku do prvega leta starosti ne solimo obrokov. Kljub temu pa nekateri starši še vedno že od samega začetka uporabljajo sol v malčkovi prehrani, s soljenjem začnejo prezgodaj ali pa večji del malčkove prehrane predstavljajo predelana živila, ki že vsebujejo večjo količino soli.

Izgovori, ki jih slišim so:

"Malček ni hotel jesti, zato sem mu začela hrano soliti."
"Vsi potrebujemo jod in s soljo ga bo otrok dobil."
" Še nobeden ni umrl od soljene hrane."
"Še nam je nesoljena hrana zanič, zakaj bi potem nesoljeno dajala jesti mojemu otroku."


To je le nekaj odgovorov staršev, ki opravičujejo svoje početje.


Pa je soljenje hrane otrokom, mlajšim od 12 mesecev res neškodljivo?

Soljenje hrane otrokom, ki še niso dopolnili prvega leta starosti JE ŠKODLJIVO.

Pa gremo lepo po vrsti in sicer bom skozi odgovor na zgoraj zapisane trditve staršev poskušala pojasniti, zakaj soljenje v prvem letu starosti ni potrebno in celo škodljivo.

"Malček ni hotel jesti, zato sem mu začela hrano soliti."

Otrokovo sprejemanje goste hrane je odvisno predvsem od števila poskusov ponujanja določenega živila, našega odnosa do hrane in dejstva, da gre za novost v otrokovem življenju.
Malčkova poglavitna prehrana je več mesecev predstavljalo mleko, zato so mu novi okusi in struktura popolnoma nepoznan teritorij. Otrok tako ne zavrača hrane, ker bi bila neokusna, ampak ker ji preprosto ne zaupa. Ne ve, da bo zaradi bučke sit, okus bučke mu je nepoznan, saj v nobenem primeru ni podoben materinemu mleku. Poleg tega je drugačne oblike, trdote in še bi lahko naštevala neznanke, s katerimi se malček sreča ob uvajanju goste hrane.

Mogoče imate to srečo, da je vaš malček pravi gurman in že od prvega dne poje poln krožnik kosila, ki ste mu ga pripravili z največjo ljubeznijo. Lahko pa vaš otrok spada v tisto drugo, številčnejšo skupino otrok, ki nikakor ne sprejmejo goste hrane in je uvajanje le te prava borba in preizkušnja za starše. Pri njih tako ne bo dovolj bučko ponuditi enkrat ali dvakrat, ampak jo bomo morali malčku pripraviti tudi desetkrat.

Tu se lahko srečate z dilemo, kaj pa če bi bučko malo posolili. In ko to storite, otrok čudežno je. Kaj pa, če bi bučko pojedel v vsakem primeru in je bil pravzaprav ta deseti poskus vaša srečna številka, ko je otrok končno začel jesti gosto hrano? Ali pa ste se v desetem poskusu končno sprostili in z zaupanjem v otroka in sebe pristopili k uvajanju goste prehrane?

Fomon in kolegi so namreč ovrgli mit, da naj bi otroci rajši jedli soljeno hrano od nesoljene. Večji vpliv pri sprejemanju goste hrane naj bi imela mater oziroma starš, ki uvaja gosto hrano. Otroci nas poznajo, devet mesecev smo jih nosile v trebuhu in točno vejo, kdaj smo žalostne, nestrpne, polne ljubezni, navdušene. In ta naš odnos do uvajanja goste hrane, do otroka in do samega živila, ki ga ponujamo otroku, začuti tudi vaš najmlajši član družine. In pozitiven odnos zagotovo prispeva k uspešnemu uvajanju in sprejemanju goste hrane.

"Še nobeden ni umrl od soljene hrane."

Mogoče res od soli še nobeden ni umrl, a prekomerno uživanje soli pušča hude in trajne posledice ne le na otrokovem telesu, ampak tudi pri nas odraslih.

Prekomerno uživanje soli namreč povzroča kar 20 različnih obolenj, najpogostejša sta visok krvni tlak in srčno žilne bolezni. Ko zaužijemo določeno hrano, telo iz nje absorbira, kar potrebuje, ostalo (odpad) gre v krvni obtok. Če ledvice 'odpada' ne odstranijo, se to nabira v žilah. Sol namreč vsebuje natrij in prevelik vnos slednjega krči krvne žile, povzroča zadrževanje vode v telesu, dviguje krvni tlak, slabša absorpcijo kalcija, povzroča nespečnost in utrujenost.

Poleg tega pa so ledvice eden izmed najobčutljivejših organov v otrokovem telesu in zaradi tega so še nesposobne procesirati previsok vnos soli. S prevelikim vnosom soli pa ne tvegamo le poškodb ledvic, ampak tudi povečamo tveganje za možganske okvare.

"Vsi potrebujemo jod in s soljo ga bo otrok dobil."

Drži. A ne popolnoma. Človeško telo res potrebuje jod za pravilno delovanje ščitnice, slednja pa je odgovorna za številne hormonske procese v našem telesu.

A pravo mero joda v prvem letu starosti zagotavlja materino oziroma adaptirano mleko. Poleg tega pa so potrebe po jodu minimalne. 0,13 miligramov za otroke med 7-12 mesecem in le 0,09 miligramov do tretjega leta starosti.

Kar pomeni, da lahko v prvem letu starosti tem potrebam joda zadostimo tudi s pravilno prehrano, kar pomeni uživanje raznolikih in pestrih sestavin. Poleg tega je jod naravno prisoten že v določenih živilih kot je morska hrana, mleko in mlečni izdelki ter določeno sadje in zelenjava.  Dejstvo pa je, da boste zagotovo občasno otroku ponudili tudi hrano, ki ni nujno doma pripravljena, kot je na primer kruh, testenine, ki vsebujejo jodirano sol, kar pomeni, da bo otrok še dodatno vnesel jod v telo.

Spodnja tabela tako prikazuje vsebnost joda v določenih živilih (na 100g) in odstotek dnevnega vnosa pri otroku do tretjega leta. Vzela sem sredinsko mero in sicer 0,1 mg na dan.

Je pa potrebno paziti, da hkrati z živili, bogatimi z jodom, ne uživamo cvetače, brokolija, zelja, ohrovta, kolerabe, repe, koruze in nekaterih oreščkov, saj poslabšajo absorpcijo joda v kri.


"Še nam je nesoljena hrana zanič, zakaj bi potem nesoljeno dajala jesti mojemu otroku."

Naj preokvirim trditev v vprašanje. Je lahko hrana okusna tudi brez dodajanja soli?
SEVEDA. Hrano naredijo okusno prave kombinacije in začimbe. Hrano začinimo z zelišči kot so timijan, origano, bazilika, majaron...Še posebej prispeva k 'slanemu' okusu dodajanje luštreka.
Poleg tega bodo obroki, ki jim bomo dodali začimbe, še dodatno pridobili na aromi in vsebnosti vitaminov in mineralov, saj so nekatera zelišča z njimi zelo bogata. Več o uporabi začimb v prehrani malčkov, si lahko preberete v tej objavi. 

In dobro je vedeti, da se naš okus zelo hitro spreminja, kar pomeni, da lahko brbončice že v enem mesecu navadimo na manj soljeno hrano. Mogoče pa bi bilo uvajanje goste hrane priložnost za vso družino, da omeji vnos soli?

In še za konec.
Sol je prisotna v materinem in adaptiranem mleku. Sol najdemo  v sadju, zelenjavi, žitih, mesu. Dodajajo ga kašicam, kruhu, konzervirani hrani.

Spodnja tabela prikazuje vrednosti soli in sladkorja v industrijski predpakirani hrani in sicer je z zeleno označena priporočena količina.


Priporočen vnos soli pri otroku do 1. leta starosti je 1g, nato pa 2g do tretjega leta starosti.

Ta en gram naj bi otrok tako dobil v 24 urah, kar pomeni, da en gram razdelimo na 5 obrokov in prištejemo še dojenje ali stekleničke adaptiranega mleka, saj materino in adaptirano mleko vsebujeta sol.

Pri vsakem obroku goste hrane upoštevamo, da ima vsako posamezno živilo že samo po sebi določeno količino soli. Primer, kos kruha tako vsebuje 0,4g soli, 2 rezini sira ali lonček jogurta 0,2 g, ovsena kašica 0,1g. itd.


Se vam še vedno zdi potrebno in zdravo malčku v obrok dodati tisti ščepec soli (0,4g)?


VIRI:
  • Waseem, A., Nafees, M., Murtaza, G., Sajjad, A., Mehmood, Z., Siddiqi A. R. (2014): Salt Toxicity (Sodium Intake): A Serious Threat to Infants and Children of Pakistan. Iranian J Publ Health, Vol. 43, No.9, Sep 2014, pp.1204-1211
  • Sullivan, S.A., Birch, L. L. (1994): Infant Dietary Experience and Acceptance of Solid Foods. Pediatrics Vol. 93 No. 2
  • Cogswell, M.E., Gunn, J.P., Yuan, K., Park, S., Merritt, R.(2015): Sodium and Sugar in Complementary Infant and Toddler Foods Sold in the United States. Pediatrics Vol. 135 No 3
  • Scientific Advisory Committee on Nutrition (2003): Salt and Health. Food Standards Agency and the Department of Health
  • Internetni vir 1
  • Internetni vir 2 
  • Internetni vir 3
  • Internetni vir 4
  • Internetni vir 5 
  • Internetni vir 6 

Prehrana slabokrvnih malčkov


Moj otrok ima slabo kri. Kaj mu lahko ponudim?
Kaj lahko skuham mojemu slabokrvnemu malčku?
Mojemu otroku primanjkuje železa, kaj naj storim?

In še in še bi lahko naštevala vprašanja zaskrbljenih staršev, katerih malčki imajo nizko vrednost hemoglobina v krvi.
Tveganju za razvoj slabokrvnosti so podvrženi :

  • nedonošenčki oziroma dojenčki z nizko porodno težo, 
  • otroci, mlajši od 1. leta, ki kravje oziroma kozje mleko uživajo kot samostojni napitek, 
  • izključno dojeni otroci, starejši od šestih mesecev starosti, 
  • otroci, hranjeni z adaptiranim mlekom, ki ne vsebuje železa, 
  • otroci med 1-5 letom, ki dnevno spijejo več kot 500 mililitrov mleka na dan (kravje, kozje, sojino), 
  • otroci z določenimi zdravstvenimi težavami in strogimi dietami.

Se pa moramo zavedati, da se otroci na svet rodijo z zadostno količino železa v krvi, ki naj bi zdržala vsaj 4 mesece oziroma 6. Se pa ta zaloga s hitro rastjo in razvojem počasi porablja. Še posebej pri nedojenih malčkih. Z uvajanjem goste hrane pa lahko na pomanjkanje železa v krvi vpliva tudi neuravnotežena prehrana.

Slabokrvnost se lahko kaže kot bleda koža, utrujenost, upočasnjena rast in razvoj, neješčost, hitro dihanje, vedenjske težave, pogoste okužbe in izrazita potreba po uživanju neužitnih stvari - barve, zemlje, ledu...Poleg tega pa nizka vsebnost hemoglobina vpliva na slabši razvoj fine motorike ter poveča možnost za slabokrvnost pri šestih letih starosti.

Kravje mleko kot poglavitni vzrok za slabokrvnost

Med najpogostejše krivce za slabokrvnost štejejo kravje mleko, ki pa velikokrat predstavlja pomemben del prehrane najmlajših. Zato se je pomembno držati nasveta, da ob prenehanju dojenja pred prvim letom starosti, le tega ne nadomestimo s kravjim mlekom, saj lahko v tem primeru pri otroku povzročimo anemijo. Se pa kravje mleko lahko vključi v prehrano malčkov,  a ne kot samostojni napitek in v kolikor je preostala prehrana obogatena z železom.

Ko pa v otrokovo prehrano vključimo mleko, naj bo le to polnomastno in ne posneto mleko, kot je na primer tisto, ki ga prodajajo v tetrapaku. Posneta mleka naj bi se tako v prehrano malčkov uvajalo šele med  2. in 3. letom starosti. Namreč, ko mleku odvzamejo maščobo, s tem tudi zmanjšajo absorpcijo mineralov in vitaminov, ki so najbolj topni ravno v maščobi. Zato je ob uvajanju kravjega mleka, ki naj bo pri primerni starosti in v primerni količini, najboljša izbira domače polnomastno mleko, kupljeno pri najbližjem kmetu, na tržnici ali mlekomatu. 

Kravje mleko je lahko vzrok za slabokrvnost v primerih, ko:

  • ga kot samostojni napitek uživajo otroci mlajši od 9-12 mesecev, 
  • popita količina mleka presega 500ml na dan,
  • je prehrana malčka pomanjkljiva z vsebnostjo železa.

Vzrok za anemijo pri malčkih, ki uživajo kravje mleko, strokovnjaki vidijo v vsebnosti kalcija in kazeina. Slednja sta znana zaviralca absorpcije železa, ki pa ga je v kravjem mleku presenetljivo malo.

Najboljša izbira za otroka je materino mleko, v kolikor to ni na razpolago pa adaptirano, kateremu je že v osnovi dodano železo. Dojenje do 25. tedna otrokove starosti naj bi tako močno prispevalo k zadostni meri hemoglobina v krvi malčkov. Čeprav materino mleko v osnovi vsebuje malo železa pa je slednje veliko bolj dosegljivo za malčka. Železo se v materinem mleku lažje absorbira v malčka, saj ima nižjo vrednost kalcija, ki že znano, zavira absorpcijo železa. Tako se iz materinega mleka absorbira kar 50% celotne količine železa, iz kravjega mleka pa le 10%.

Poleg slabokrvnosti in večjega tveganja za debelost, pa uživanje kravjega mleka pri mlajših od enega leta lahko vodi tudi v prebavne težave (zaprtje), in dehidracijo. 

Kravje mleko pa ni le morebiten vzrok za anemijo, ampak velja tudi za eno izmed bolj alergenih živil. Občutljivost za kravje mleko zaradi še nerazvitega imunskega sistema ima 2-5% otrok, a večina do tretjega leta to občutljivost  'prerase' . Za najboljšo preventivo alergije na kravje mleko še vedno velja dojenje.

Čeprav za večino alergenov velja priporočilo k zgodnjemu uvajanju, pa naj bi odlašanje z vključitvijo kravjega mleka v prehrano otroka, preprečilo morebiten razvoj alergije. 

Na tej točki bi se kateri izmed vas vprašal, če je potem prava izbira kozje mleko, ki že dolgo velja za alternativo nadomestkom mleka. Žal vas moram razočarati, saj je kozje mleko za malčke še slabša izbira od kravjega. Kozje mleko je namreč znano po zelo nizki vsebnosti folne kisline, vsebuje jo kar desetkrat manj od dnevne potrebe šestmesečnega otroka.

Kaj torej lahko storimo, če je naš malček slabokrven?

Velikokrat pozabimo na to, da nam je narava podarila veliko naravnih sestavin, s katerimi lahko lajšamo in zdravimo marsikatero težavo in bolezen. In tudi pri slabokrvnosti lahko izkoristimo tisto, kar nam je podarila narava. In sicer tako, da v prehrano vključimo čim več živil, bogatih z železom ter hkrati poskrbimo za potreben vnos C vitamina. Slednji je namreč ključen za uspešno absorpcijo železa. Več o pomenu C vitamina v prehrani malčkov, si lahko preberete v tej objavi.

Pestra in uravnotežena prehrana je namreč ključna za dobro kri, v prehrano bi mogli tako vnesti čim več pustega rdečega mesa. Železo pa najdete tudi v drugih živilih -  zelenjavi (brokoli, špinača, beluši, buče, blitva, ohrovt, regrat, stročnice) in sadju (suho sadje, jagodičevje, aronija, hruške, banane, češnje). Otroku lahko ponudite suho sadje kot zdrav in okusen prigrizek, naj suhe slive, marelice, oreščke grizlja za malico, poleg sladkanja z rozinami pa bo malček vadil tudi pincetni prijem. Železo vsebujejo tudi žitarice - proso, ajda, kvinoja.

In resnično ne pozabite dodajati vir C vitamina v brezmesne obroke. Ne veliko, zadostovalo bo 3/4 jedilne žlice jabolčne, hruškove kašice ali pomarančnega soka v zelenjavne kašice in v jajčne jedi. Lahko dodate tudi svež peteršilj. Namreč, odlična izbira za izboljšanje hemoglobina v krvi malčkov so začimbe. Predvsem timijan in peteršilj.
Timijan velja za pravi izvir železa, saj pokrije kar 218% priporočene dnevne količine. Peteršilj pa je na drugi strani bogat s C vitaminom, ki pospešuje absorpcijo železa v kri. Pri začimbah pa se, kadar se borite s slabokrvnostjo, izogibajte origanu, ki deluje ravno obratno od peteršilja.

Predvsem pa je pomembno, da pri malčku, ki ima nizko vsebnost hemoglobina, začasno iz jedilnika umaknete mleko in mlečne izdelke, saj slednji zavirajo absorpcijo železa.

Ko pa je slabokrvnost že zelo kritična pa je včasih potrebno poseči tudi po zdravilih. Na ta način boste pomagali vašemu malčku izboljšati raven hemoglobina ter tako prispevali k boljšemu počutju. In ko boste dosegli to, lahko od sedaj naprej s prehrano in pravilnim kombiniranjem živil ohranjate zdravo raven hemoglobina in dobro počutje vašega malčka.

Tukaj pa je le nekaj idej za obroke iz zakladnice GG receptov, ki bodo zagotovo prispevali k dvigu železa v krvi vaših gurmančkov in gurmančic:

  1. Peteršiljevi polžki z rdečim pestom
  2. Slivova kvinjoja z rozinami
  3. Prosena kaša s hruško in suhimi marelicami
  4. Prosena kaša z jabolkom in rozinami
  5. Zelenjavni trio kaš
  6. Ajdova kaša s hruško
  7. Gurmančkov pasulj
  8. Ovsena kaša s hruško in rozinami
  9. Ajdov močnik
  10. Žrebičkova rižota z blitvo
  11. Kunčevina in zelenjavni trio
  12. Žrebičkovina s sladkim krompirjem in koromačem
  13. Žrebičkovina z zelenjavnim pirejem
  14. Ajdov puding z jagodno omako
  15. Kvinojini kosmiči z bučko in žrebičkovino
  16. Ajdova kaša z jabolkom in brusnicami
  17. Ajdova kaša z rdečo peso in korenčkom
Viri:
Agostoni, C., Turck, D. (2011): Is Cow's Milk Harmful to a Child's Health? JPGN, 53, 6, 594-600.
Leung, AKC., Sauve, RS. (2003): Whole cow’s milk in infancy. Paediatr Child Health. 8, 7, 419-421.
Thorsdottir, I., Thorisdottir, A. (2011): Whole Cow's Milk in Early Life. Milk and Milk Products in Human Nutrition. Basel: Nestlé Nutr Inst Workshop Ser Pediatr Program. Vol 67, 29–40.
Turck, D. (2013): Cow's milk and Goat's Milk. Evidence-Based Research in Pediatric Nutrition. World Rev Nutr Diet. Basel, 108, 56–62
https://www.mayoclinic.org/healthy-lifestyle/childrens-health/in-depth/iron-deficiency/art-20045634

Novosti na področju uvajanja goste prehrane

Na pobudo zveste članice FB skupine Gurmanček Gal, je tokratna objava bolj študijsko usmerjena, a kljub temu zelo povezana z uvajanjem goste prehrane.

Namreč, v roke sem dobila članek revije Pediatrics in Review, slednja izhaja pod okriljem Ameriške akademije pediatrov (AAP), z naslovon 'UPDATES IN INFANT NUTRITION' , ki odkrije ključna spoznanja raziskav na področju prehrane malčkov. 

Članek sicer predstavi različne pomembne informacije na področju prehrane malčkov, a se bom v tej objavi osredotočila predvsem na uvajanje goste prehrane, saj je to vodilna nit mojega bloga Gurmanček Gal.

V članku lahko tako preberemo, da so se smernice na področju uvajanja goste prehrane posodobile, še posebej v smeri zgodnjega uvajanja alergenih živil.

Obdobje detinstva (0-2,5 let, angleško 'infancy'), kakor obdobje med 0-2,5 letom imenuje Huda mami, je obdobje hitre rasti in razvoja. V času do 6. meseca starosti je glavna hrana dojenčka materino ali adaptirano mleko. 

Kdaj začeti z uvajanjem goste prehrane?

Že pri tem vprašanju je veliko različnih mnenj. 
Svetovna zdravstvena organizacija in Sekcija za dojenje AAP svetujeta uvajanje gh po dopolnjenem šestem mesecu starosti, z dojenjem pa naj bi nadaljevali vsaj do prvega leta oziroma tako dolgo, kolikor je želja obeh vključenih – matere in otroka.
Na drugi strani pa USDA (U.S. Department of Agriculture) trdi, da so dojenčki za gosto prehrano pripravljeni že med 4. in 6. mesecem starosti. Podobnega mnenja je tudi Evropsko prehransko združenje, ki uvajanje goste prehrane priporoča ne prej kot pri 17. in ne kasneje kot pri 26. tednu starosti

Odlašanje z uvajanjem goste hrane naj ne bi zmanjšalo možnosti za razvoj alergij, lahko pa prepozno uvajanje goste hrane vodi v pomanjkanje železa in cinka ter veča možnosti za otrokovo zavračanje goste hrane, saj je navajen izključno na sesanje - dojke ali flaške. Pomembno pa je opozoriti tudi na posledice prezgodnjega uvajanja goste hrane. Slednje lahko zmanjša zmožnosti otroka, da iz materinega oziroma adaptiranega mleka pridobi potrebne minerale in vitamine, poleg tega pa naj bi prezgodnje uvajanje goste hrane vodilo k debelosti v zgodnjem otroštvu. 

Po članku sodeč so znaki, ki nakazujejo otrokovo pripravljenost na gosto hrano sledeči:
  1. samostojno držanje glave,
  2. sposobnost sedenja ob opori,
  3. povečane potrebe po mleku (materinem oz.adaptiranem) – otrok se hoče pogosteje dojiti oziroma hraniti po flaški,
  4. odpiranje ust, če otročku pokažemo hrano,
  5. odsotnost refleksa izplazenja jezička,
  6. zanimanje za hrano, ki jo uživajo ostali člani družine,
  7. sposobnost pokazati, da je sit – obračanje glave stran od dojke oz. flaške. 

Katera živila so najboljša izbira za prvo uvajanje goste hrane?

Po mnenju pediatrov naj bi bila najboljša izbira tista žita ali zelenjava, ki vsebujejo večjo količino železa. Prvi obroki naj bodo tako sestavljeni iz enega samega živila, naj si bo to žito, meso, zelenjava ali sadje. Tako bo otrok lahko spoznal okus posameznega živila in šele kasneje, ko bo sprejel osnovne okuse, lahko pričnemo s kombiniranjem. 

Pri ponujanju goste hrane je dobro, da poznamo učinek posameznega živila, torej, da vemo, da določena živila zapirajo ( kot sta na primer banana in riž), določena pa pospešujejo prebavo (proso, hruška, breskve, slive...). Glede na to znanje pa prehrano prilagodimo prebavi našega malčka.

Priporočila glede medu in kravjega mleka kot samostojni obrok ostajajo ista. Uvajanje teh dveh živil naj se uvede po dopolnjenem prvem letu starosti, prav tako nepasterizirane mlečne izdelke in surova živila (meso, jajca in ribe).

Pomembna je tudi informacija (vsaj za tiste, ki hitite s prezgodnjim uvajanjem goste hrane), da se odsvetuje uživanje buč, korenja, rdeče pese in špinače pred 3. mesecem starosti, saj ta živila vsebujejo visoke koncentracije nitritov. A, če se držimo smernic in ne prehitevamo z uvajanjem goste prehrane, nas to ne bi smelo skrbeti. 

Kakor sama velikokrat poudarjam, tudi avtorji članka priporočajo kombiniranje živil z visoko vsebnostjo železa s tistimi, ki vsebujejo C vitamin, saj tako poskrbimo za boljšo absorpcijo železa. Več o tem si lahko preberete v tej objavi

Riž in arzenik

Že 4 leta nazaj (2013) so opozarjali na visoko vsebnost arzenika v rižu. Organski ni nevaren za človeka, saj ga najdemo v vodi, zraku, zemlji...Anorganski pa lahko vodi v raka pljuč in mehurja.
Težava je v tem, da je riž velikokrat ključna sestavina otroške prehrane, tako ga otrok pri 8. mesecih zaužije trikrat več kot odrasla oseba. Raziskave kažejo, da vsebnost arzenika ne presega določene meje, a kljub temu priporočajo, da naj prehrana malčka ne temelji večji del na rižu, ampak da v prehrano malčka vključimo tudi druga žita – oves, proso, ajda...

Gluten v prehrani malčkov

Dilema, s katero se je verjetno srečal vsak starš. Ali lahko prezgodnje ali prepozno uvajanje glutena vpliva na razvoj celiakije? Po raziskavi v članu sodeč ne. Čas uvajanja glutena, količina uvedenega glutena ter 'podvrženost' glutenu v času dojenja naj ne bi vplivalo na razvoj oziroma nerazvoj celiakije. Zato priporočajo, da se gluten postopno uvede po šestem mesecu, ko smo uvedli osnovna živila


Zgodnje uvajanje alergenov

Največji probrat v smernicah uvajanja goste prehrane je priporočilo k zgodnjemu uvajanju alergenov, predvsem oreščkov.

Kljub temu, da je več let veljalo prepričanje, da odlašanje z uvajanjem alergenov preprečuje razvoj alergij, sedaj trdijo ravno obratno. Pravijo, da zgodnje uvajanje alergenov (med 4. in 6. mesecem starosti) zmanjšuje možnost razvoja alergije.

Raziskava, ki to potrjuje, se sicer osredotoča na oreščke, za druga alergena živila pa so študije še v teku.

Raziskava iz leta 2015, imenovana 'LEAP' je pokazala, da zgodnje uvajanje oreščkov deluje preventivno za malčke, ki spadajo v rizično skupino alergikov. V to skupino so bili vključeni otroci z izpuščaji in/ali alergijo na jajca. Ti otroci so, v kolikor so bili oreščki med 4-11 mesecem reden del njihove prehrane, zmanjšali odstotek tveganja za razvoj alergije na oreščke za kar 24,7%.
Uradno so rezultate 'LEAP' raziskave potrdili letos, navodila glede uvajanja alergenov pa se razlikujejo glede na identificirano stopnjo tveganja za razvoj alergije na oreščke. 

Tako naj bi malčkom, ki nimajo tveganj za razvoj alergije, brez skrbi uvedli alergena živila (jajca - beljak in rumenjak, soja, pšenica, ribe, lupinarje, sezam, mleko) kadarkoli po 4-6 mesecu. 

Kljub temu pa priporočajo, da se pred uvajanjem alergenov dodobra uvede osnovna živila.
Otrokom z večjim tveganjem za alergije (ki imajo izpuščaje ali pa so v družini prisotne alergije) prav tako uvedemo alergena živila, a šele takrat, ko smo že uvedli osnovna živila (meso, žita, zelenjava, sadje) in so bila le ta dobro sprejeta. Pri tej skupini priporočajo, da se količina alergenih živil postopno povečuje.


Na tej točki vam kljub vsemu polagam na srce, da sledite priporočilu o vsaj tridnevnem uvajanju posameznega živila. Torej, da novo živilo uvajate vsaj tri dni in se tako prepričate ali malček sprejema živilo brez kakršnikoli težav.

Smernice na področju uvajanja goste prehrane se spreminjajo in prav je tako. Le z raziskavami na tem področju in nenehnim izobraževanjem bomo lahko poskrbeli, da bo prihodnost naših gurmančkov in gurmančic zdrava in kvalitetna. 

Povzeto in prevedeno iz:
DIMAGGIO, M. N., COX, A., PORTO F. A.: UPDATES IN INFANT NUTRITION.  Pediatrics in Review 2017; 38; 449-462

Gurmanček Gal gleda dokumentarce

„Globalni koncerni želijo, da zaužijemo čim več obdelanih izdelkov. Prigrizkov, gaziranih pijač…S tem največ zaslužijo, s sadjem in zelenjavo ne“. 

(organizacija Food Watch) 

Današnja tema je res kar precej izven okvirjev Gurmančka Gala, a se mi zdi dobrodošlo, da znanje, ki sem ga dobila iz teh dveh oddaj, delim z vami.

V FB skupini Gurmanček Gal-vse o uvajanju goste prehrane mi je mamica omenila dokumentarec, ki ga je gledala na programu BBC Earth in katerega tematika je bilo meso, pravzaprav posledice in koristi uživanja mesa.

Chris Bavin v britanskem dokumentarcu Resnica o mesu raziskuje ali je meso primerno živilo v prehrani ljudi in katero meso je najboljša izbira.

  1. V Veliki Britaniji zelo narašča poraba mesnih izdelkov. Tako  na letni ravni za prehrano ljudi ubijejo 1,5 milijona krav, 11 milijonov prašičev in 15 milijonov jagnjetine in ovc.
  2. Železo iz mesnih izdelkov se lažje absorbira kot železo iz brezmesnih jedi, zato moramo v brezmesne jedi dodati vir vitamina C. O povezavi vitamina C in železa sem pisala že v tej objavi. 
  3. Težava je pravzaprav v predelanem mesu, ki vsebuje nitrite, ki v telesu delujejo rakotvorno in povečajo možnost za razvoj raka na črevesju za kar 18%. Kot predelano meso so mišljene klobase, salame, hrenovke, paštete in podobno. Že 50g predelanega mesa na dan poveča možnost za razvoj rakavih obolenj. Kupljene mesnine vsebujejo tudi soliter, ki ohranja meso rdeče barve in podaljšuje trajnost mesa. (Tudi sama uživam suhe mesnine, a so te izdelane doma in vsebujejo le sol, poper in druge začimbe. Težava je v kupljenem predelanem mesu, ki ima zato, da podaljšajo trajnost in so lepe, rdeče barve, en kup konzervansov, barvil in ojačevalcev okusa. Slednje sestavine pa so daleč od zdravju prijaznih.)
  4. Rdeče meso vsebuje največ nasičenih maščobnih kislin, ki povečajo možnost za srčnožilne bolezni. Vsebuje pa tudi mono in polinasičene maščobne kisline. Polinasičenih ali zdravih maščobnih kislin je v rdečem mesu najmanj. 
  5. Manj nasičenih maščobnih kislin vsebuje piščančje meso. Najboljša izbira je meso iz proste reje, saj le to vsebuje najmanj nasičenih maščob, le 1,1g/100g izdelka. Pri piščancu iz proste reje pa je tudi najboljše razmerje med omega 3 in omega 6 nenasičenimi maščobnimi kislinami.
  6. Čeprav drobovina velja za zapostavljeno pa je pravzaprav najbolj hranljiv del živali. Sploh jagnječja jetra so brez maščob in zelo hranljiva. Vsebujejo veliko beljakovin, minimalno nasičenih maščobnih kislin, veliko vitaminov in mineralov. Tako so odličen vir železa, bakra, mangana, selena ter vitaminov A, B, D in E. Ter z uživanjem le teh za kar 50x presežemo dnevni vnos vitamina B12. 
  7. Pečenje na žaru – s pečenjem mesa na žaru, predvsem na oglju se tvorijo takoimenovane PAH kemikalije, ki nastajajo v dimu in pod visokimi temperaturami in so rakotvorne. Zato je za žar najboljša izbira pečenje na plinskih žarih ali pa predhodno mariniranje mesa, ki le tega zaščiti pred PAH kemikalijami.

Živilska industrija je verjetno ena izmed najbolj rastočih industrij v svetu, saj je prehranjevanje nujno za človekovo preživetje. Število ljudi narašča, potrebe pa prav tako in ravno zaradi tega se v živilski industriji poslužujejo raznoraznih zvijač. O teh zvijačah govori tudi nemški dokumentarec iz leta 2012 z naslovom Zvijače živilske industrije.

V dokumentarcu so testirali šunko, kaviar, rakove palčke, zmrznjeno pico, juho iz vrečke, aljaškega morskega lososa in različno pakirano meso.
  1. Tako so naredili test iz šunke in dokazali, da gre velikokrat pravzaprav za zlepljeno meso (tudi iz več kot 3 prašičev). Šunka je narejena iz narezanih kosov svinjskega mesa, ki mu dodajo encim, zvijejo v folijo in pustijo čez noč – videti je kot en kos mesa – zlepljen file mesa. Vonj se zaradi drugih dodatkov ne spremeni. Če rezino šunke pogledamo od blizu, lahko vidimo sloje (različna barva na eni rezini, vidni spoji…). Mesna predelovalna industrija to opravičuje z izgovorom, da je „/.../ena šunka premajhna za obdelavo“.
  2. Testirali so tudi rakove palčke, ki so sicer videt kot kozice, a so dejansko narejene iz cenenih stisnjenih ribjih beljakovin (iz rib, ki jih ne prodajo, odpadki), z dodano mešanico dodatkov, primerno obarvanih, da potem dobijo izgled rakovih repkov.
  3. Aljaški morski losos ne obstaja, ampak gre le za nadomestek lososa, ki je izdelan iz aljaškega saja, zelo poceni ribe. Uporabijo rdeče barvilo, da je videti kot pravi dimljen losos.
  4. Pri predelavi kaviarja uporabijo štiri barvila in ojačevalce okusa, v resnici pa gre za vodo in skuše.
  5. »Šunka« na zamrznjenih picah, vsebuje 51% svinjskega mesa, ostalo je voda, krompirjev škrob, emulgatorji, glukozni sirup, sojine beljakovine.  Prav tako je sir proizveden iz rastlinskih maščob.
  6. Instant juhe. Primer je bil Maggi kremna juha s šampinjoni, ki vsebuje mogoče ½  enega šampinjona, vse ostalo pa so rastlinske maščobe, olje, krompirjev škrob, moka, ojačevalci okusa, glutamat. Glutamat pa je zdaleč od nedolžne sestavine, saj povzroča glavobole in slabost. Je izrazitega okusa po jušni kocki, je slan in aromatičen. Ob večji uporabi lahko poškoduje center za tek. Spodbuja tek, ko smo že zdavnaj siti. Gre pravzaprav za nakup embalaže, občutek sitosti pa nam da mešanica dodatkov. Po zakonu je dovoljeno uporabiti dodatke, ki omilijo druge dodatke
  7. Se vam zdi samopostrežno, pakirano meso rožnato in sveže? Svežina je pravzaprav optična prevara, saj v embalažo načrpajo kisik, da meso ostane rožnato tudi več dni (tudi do 80% kisika, neprimerno več kot v naravnem okolju). Takšno meso je navzven dolgo rožnato, navznoter pa sivo, žilavo in žaltavo. Največkrat gre za meso nižje kakovosti, ki ga označujejo kot svežega.
To je bil kratek presek dveh dokumentarcev iz katerih sama potegnem pomembno informacijo - uživanje čim manj predelane hrane. In to ne le v prehrani odraslih, še posebej velja to za prehrano malčkov, ki prvi dve leti še gradijo temelje tudi za zdravje v odrasli dobi življenja.

Žalosti me, da po spletu krožijo skupine, ki propagirajo uvajanje goste hrane, ki je zdaleč od zdravega uvajanja in ki temelji predvsem na procesirani hrani in predelanih mesnih izdelkih. 

Da ne boste mislili, Gurmanček Gal ne temelji na fanatičnem nadzoru, kaj dam otroku in kaj ne, ampak gre za trud staršev (z mano v prvi vrsti) slediti smernicam zdravega uvajanja goste hrane. Priznam, tudi jaz sem dala včasih Galu kupljeno kašico, sploh na začetku, ko sem se še lovila in nisem vedela, kaj mu lahko pripravim, da bo zdržalo cel dan potepanja. Ker eno je to, da se včasih 'pregrešiš' (če sploh lahko temu rečemo tako), drugo pa je načrtno dajanje otroku hrano, ki jo v ključnem obdobju razvoja ne potrebuje, kvečjemu mu to škodi. Zato niti ni presenetljivo, da narašča število obololih za rakom. In verjemite mi, ko vam zagotavljam, da je rak bolezen cele družine, saj sem dobro leto nazaj ravno zaradi njega izgubila meni zelo drago osebo. In danes sem se vprašala. Bi z zmanjšanjem uživanja predelane hrane lahko to preprečili? Zagotovo.

Vsak dan dobim potrditve mamic, da delam prav pa naj si bodo to slike čudovitih in okusnih obrokov malih gurmančkov in gurmančic, jedilniki ali pa zasebna sporočila. Da ne govorim od feedbackov babic, ki si želijo izvedeti, kaj je novega na področju uvajanja.
TO JE TO! Premiki se dogajajo in hvaležna sem, ko vsakodnevno vidim trud mamic in očkov, ki si želijo omogočiti svojim dragim malčkom okusne, raznovrstne predvsem pa zdrave obroke.

POMEN C VITAMINA V PREHRANI MALČKOV

Šele z Galovim uvajanjem v svet goste prehrane sem spoznala, kako pomembno vlogo igra vitamin C. In to ne le v malčkovi prehrani ampak tudi v prehrani nas, odraslih.

Pri uvajanju goste hrane je pomembno, da poskrbimo, da malček iz prehrane dobi dovolj železa, ki oskrbuje celice, tkiva in organe s kisikom ter je ključnega pomena pri tvorbi hemoglobina.  Namreč, malčki zaradi intenzive rasti spadajo v bolj rizično skupino za razvoj anemije oziroma slabokrvnosti, ki je posledica pomanjkanja železa v prehrani. Pomanjkanje železa pa ustavi tudi rast.

Malčki tako vse od 4. meseca starosti pa do sedmega leta potrebujejo približno 8 mg železa dnevno, potrebe organizma po železu pa najlažje zagotovimo z redno mešano prehrano.

Je pa pomembno vedeti, da je absorpcija železa iz virov živalskega mesa hitrejša in uspešnejša, železo rastlinskega izvora pa se težje absorbira v krvi. Ločimo namreč 2 vira železa in sicer:

  • HEMSKE (par primerov živil in vsebnost železa)
    • jetra 9,3/100g
    • pusto rdeče meso 3mg/100g
    • perutnina 1,1/g
    • ribe 0,3-1,9mg/100g
    • losos 0,9mg/100g
  • NEHEMSKE
    • jajca 1,6/100g
    • polnozrnat kruh 1,4mg/60g (1 kos)
    • kuhana špinača 4,4mg/150g
    • leča 3,1mg/220g
    • fižol "kidney" 4mg/200g
    • suhe marelice 1,6mg/50g
    • rozine 0,9mg/50g
    • mandlji 1,8mg/50g

Zato je pomembno, da v prehrano vključujemo tudi živila živalskega izvora, pusto rdeče meso je tako pametno uživati večkrat tedensko.  

In ravno tu nastopi vitamin C. Slednji namreč pomaga pri absorpciji železa. Zato moramo zelenjavne oziroma žitne jedi kombinirati s tistimi, ki imajo visoko vsebnost C vitamina.

Industrijsko pridelane mlečno žitne kašice že imajo dovolj vitamina C, pri doma pripravljenih kašicah pa je le tega manj. 

Zato je potrebno k brezmesnim jedem dodati jabolko ali jabolčni sok oziroma hruško ali hruškov sok. Ko pa v malčkovo prehrano uvedemo citruse pa jedi obogatimo s sokom pomaranče ali limone.

Vitamin C je antioksidant, ki v našem telesu deluje kot zaščitnik, sodelavec pri nastajanju in obnavljanju vezivnega tkiva, kot pomočnik za vsrkavanje železa iz prehrane, povečuje sposobnosti belih krvničk in povečuje količino protiteles, da se naši malčki lahko uspešno borijo proti virusom.

Na dnevni ravni naj bi tako malček po četrtem mesecu starosti zaužil 55mg C vitamina.

Kje najdemo vitamin C? Največ C vitamina najdemo v sadju in zelenjavi in iz njih pripravljenih, sveže stiskanih sokovih. 

Par primerov vsebnosti C vitamina (mg/100g) v:
  • SADJU
    • acerola 1300
    • kaki 210
    • črni ribez 92
    • pomaranče 83
    • limona 74
    • jagode 65
    • kivi 64 
    • papaja 62
    • mandarina 37,7 
    • melone 34,3
    • malina 29
    • grenivka 23,6
    • robide 21
    • banana 18,6
    • lubenica 9,7
    • jabolko 8
  • ZELENJAVI
    • rdeča paprika 155
    • zelena paprika 134
    • brokoli 96
    • ohrovt 92
    • špinača 75
    • cvetača 62
    • blitva 45
    • zelje 42
    • paradižnik 13,6
    • krompir 11
    • jajčevec 5 
Čeprav ima zelenjava primerljivo vsebnost C vitamina kakor sadje, je težava v tem, da večino zelenjave pred zaužitjem toplotno obdelamo. Največkrat zelenjavo kuhamo v vodi in ker je C vitamin topen v vodi, vodo pa po navadi po kuhanju odlijemo, s tem izgubimo tudi večji del vitamina C. Ne samo na toploto, C vitamin je občutljiv na vse zunanje dejavnike, saj se njegova količina zmanjša že pri napačnem skladiščenju, neustrezni pripravi in obdelavi hrane. 

Seveda bomo tudi z na primer kuhano jabolčno čežano vnesli nekaj vitamina C, je pa zagotovo boljša izbira sveže pretlačeno jabolko ali hruška oziroma sok. Poleg tega bomo s tem povečali količino zaužitega obroka. Sadje namreč jed posladi, kar je zagotovo dobrodošlo za brbončice naših malčkov.


VIRI: