Zakaj v prehrano malčkov NE dodajamo soli?

Slovenci smo med tistimi narodi, ki na dnevni ravni zaužijejo prevelike količine soli. In sicer naj bi zaužili kar 120-180% več soli, kot je zgornja meja priporočenega dnevnega vnosa. Žal pa to ljubezen do presoljene hrane nekateri prenašajo tudi na malčke.

Obdobje detinstva, ki traja od rojstva do prvega leta starosti (ponekod do 2,5 let), je ključno obdobje, v katerem malčki razvijajo svoje prehranske navade, ki na koncu vplivajo tudi na splošno zdravstveno stanje skozi celo življenje. V času nosečnosti je otrok hrano dobil preko matere, po rojstvu pa se otrok prilagaja in navaja na hrano, ki jo dobi iz zunanjih virov. Prvih šest mesecev tako poglavitno hrano predstavlja materino mleko, ki je prilagojeno otrokovim potrebam. Če le to ni na voljo, dojenje nadomesti adaptirano mleko. Med 4. in 6. mesecem starosti pa v prehrano malčkov, poleg mleka, vključimo tudi trdo hrano, za katero pa je ključnega pomena, da je prilagojena malčkovim potrebam in njihovi starosti.

Vzorci prehranjevanja, ki jih otrok osvoji v dobi detinstva, se prenesejo v vsa ostala obdobja odraščanja in ravno zato je pomembno, da v tem ključnem obdobju otroku pomagamo razviti zdrave prehranjevalne vzorce, ki vključujejo sezonske, lokalne (po možnosti domače) in kvalitetne sestavine. Raziskave so namreč potrdile, da če bo malček že v obdobju detinstva užival soljeno hrano, je več možnosti, da bo tudi v odrasli dobi hrano presolil ter tako povečal tveganje za diabetes in srčno žilne bolezni.

Pri uvajanju goste hrane pa je potrebno slediti določenim smernicam oziroma napotkom, s katerimi bomo zagotovili pravilen in zdrav razvoj našega otroka. Eden izmed napotkov je tudi, da malčku do prvega leta starosti ne solimo obrokov. Kljub temu pa nekateri starši še vedno že od samega začetka uporabljajo sol v malčkovi prehrani, s soljenjem začnejo prezgodaj ali pa večji del malčkove prehrane predstavljajo predelana živila, ki že vsebujejo večjo količino soli.

Izgovori, ki jih slišim so:

"Malček ni hotel jesti, zato sem mu začela hrano soliti."
"Vsi potrebujemo jod in s soljo ga bo otrok dobil."
" Še nobeden ni umrl od soljene hrane."
"Še nam je nesoljena hrana zanič, zakaj bi potem nesoljeno dajala jesti mojemu otroku."

To je le nekaj odgovorov staršev, ki opravičujejo svoje početje.

Pa je soljenje hrane otrokom, mlajšim od 12 mesecev res neškodljivo?

Soljenje hrane otrokom, ki še niso dopolnili prvega leta starosti JE ŠKODLJIVO.

Pa gremo lepo po vrsti in sicer bom skozi odgovor na zgoraj zapisane trditve staršev poskušala pojasniti, zakaj soljenje v prvem letu starosti ni potrebno in celo škodljivo.

"Malček ni hotel jesti, zato sem mu začela hrano soliti."

Otrokovo sprejemanje goste hrane je odvisno predvsem od števila poskusov ponujanja določenega živila, našega odnosa do hrane in dejstva, da gre za novost v otrokovem življenju.
Malčkova poglavitna prehrana je več mesecev predstavljalo mleko, zato so mu novi okusi in struktura popolnoma nepoznan teritorij. Otrok tako ne zavrača hrane, ker bi bila neokusna, ampak ker ji preprosto ne zaupa. Ne ve, da bo zaradi bučke sit, okus bučke mu je nepoznan, saj v nobenem primeru ni podoben materinemu mleku. Poleg tega je drugačne oblike, trdote in še bi lahko naštevala neznanke, s katerimi se malček sreča ob uvajanju goste hrane.

Mogoče imate to srečo, da je vaš malček pravi gurman in že od prvega dne poje poln krožnik kosila, ki ste mu ga pripravili z največjo ljubeznijo. Lahko pa vaš otrok spada v tisto drugo, številčnejšo skupino otrok, ki nikakor ne sprejmejo goste hrane in je uvajanje le te prava borba in preizkušnja za starše. Pri njih tako ne bo dovolj bučko ponuditi enkrat ali dvakrat, ampak jo bomo morali malčku pripraviti tudi desetkrat.

Tu se lahko srečate z dilemo, kaj pa če bi bučko malo posolili. In ko to storite, otrok čudežno je. Kaj pa, če bi bučko pojedel v vsakem primeru in je bil pravzaprav ta deseti poskus vaša srečna številka, ko je otrok končno začel jesti gosto hrano? Ali pa ste se v desetem poskusu končno sprostili in z zaupanjem v otroka in sebe pristopili k uvajanju goste prehrane?

Fomon in kolegi so namreč ovrgli mit, da naj bi otroci rajši jedli soljeno hrano od nesoljene. Večji vpliv pri sprejemanju goste hrane naj bi imela mater oziroma starš, ki uvaja gosto hrano. Otroci nas poznajo, devet mesecev smo jih nosile v trebuhu in točno vejo, kdaj smo žalostne, nestrpne, polne ljubezni, navdušene. In ta naš odnos do uvajanja goste hrane, do otroka in do samega živila, ki ga ponujamo otroku, začuti tudi vaš najmlajši član družine. In pozitiven odnos zagotovo prispeva k uspešnemu uvajanju in sprejemanju goste hrane.

"Še nobeden ni umrl od soljene hrane."

Mogoče res od soli še nobeden ni umrl, a prekomerno uživanje soli pušča hude in trajne posledice ne le na otrokovem telesu, ampak tudi pri nas odraslih.

Prekomerno uživanje soli namreč povzroča kar 20 različnih obolenj, najpogostejša sta visok krvni tlak in srčno žilne bolezni. Ko zaužijemo določeno hrano, telo iz nje absorbira, kar potrebuje, ostalo (odpad) gre v krvni obtok. Če ledvice 'odpada' ne odstranijo, se to nabira v žilah. Sol namreč vsebuje natrij in prevelik vnos slednjega krči krvne žile, povzroča zadrževanje vode v telesu, dviguje krvni tlak, slabša absorpcijo kalcija, povzroča nespečnost in utrujenost.

Poleg tega pa so ledvice eden izmed najobčutljivejših organov v otrokovem telesu in zaradi tega so še nesposobne procesirati previsok vnos soli. S prevelikim vnosom soli pa ne tvegamo le poškodb ledvic, ampak tudi povečamo tveganje za možganske okvare.

"Vsi potrebujemo jod in s soljo ga bo otrok dobil."

Drži. A ne popolnoma. Človeško telo res potrebuje jod za pravilno delovanje ščitnice, slednja pa je odgovorna za številne hormonske procese v našem telesu.

A pravo mero joda v prvem letu starosti zagotavlja materino oziroma adaptirano mleko. Poleg tega pa so potrebe po jodu minimalne. 0,13 miligramov za otroke med 7-12 mesecem in le 0,09 miligramov do tretjega leta starosti.

Kar pomeni, da lahko v prvem letu starosti tem potrebam joda zadostimo tudi s pravilno prehrano, kar pomeni uživanje raznolikih in pestrih sestavin. Poleg tega je jod naravno prisoten že v določenih živilih kot je morska hrana, mleko in mlečni izdelki ter določeno sadje in zelenjava.  Dejstvo pa je, da boste zagotovo občasno otroku ponudili tudi hrano, ki ni nujno doma pripravljena, kot je na primer kruh, testenine, ki vsebujejo jodirano sol, kar pomeni, da bo otrok še dodatno vnesel jod v telo.

Spodnja tabela tako prikazuje vsebnost joda v določenih živilih (na 100g) in odstotek dnevnega vnosa pri otroku do tretjega leta. Vzela sem sredinsko mero in sicer 0,1 mg na dan.

Je pa potrebno paziti, da hkrati z živili, bogatimi z jodom, ne uživamo cvetače, brokolija, zelja, ohrovta, kolerabe, repe, koruze in nekaterih oreščkov, saj poslabšajo absorpcijo joda v kri.

"Še nam je nesoljena hrana zanič, zakaj bi potem nesoljeno dajala jesti mojemu otroku."

Naj preokvirim trditev v vprašanje. Je lahko hrana okusna tudi brez dodajanja soli?
SEVEDA. Hrano naredijo okusno prave kombinacije in začimbe. Hrano začinimo z zelišči kot so timijan, origano, bazilika, majaron...Še posebej prispeva k 'slanemu' okusu dodajanje luštreka.

Poleg tega bodo obroki, ki jim bomo dodali začimbe, še dodatno pridobili na aromi in vsebnosti vitaminov in mineralov, saj so nekatera zelišča z njimi zelo bogata. Več o uporabi začimb v prehrani malčkov, si lahko preberete v tej objavi. 

In dobro je vedeti, da se naš okus zelo hitro spreminja, kar pomeni, da lahko brbončice že v enem mesecu navadimo na manj soljeno hrano. Mogoče pa bi bilo uvajanje goste hrane priložnost za vso družino, da omeji vnos soli?

In še za konec.
Sol je prisotna v materinem in adaptiranem mleku. Sol najdemo  v sadju, zelenjavi, žitih, mesu. Dodajajo ga kašicam, kruhu, konzervirani hrani.

Spodnja tabela prikazuje vrednosti soli in sladkorja v industrijski predpakirani hrani in sicer je z zeleno označena priporočena količina.

Priporočen vnos soli pri otroku do 1. leta starosti je 1g, nato pa 2g do tretjega leta starosti.

Ta en gram naj bi otrok tako dobil v 24 urah, kar pomeni, da en gram razdelimo na 5 obrokov in prištejemo še dojenje ali stekleničke adaptiranega mleka, saj materino in adaptirano mleko vsebujeta sol.

Pri vsakem obroku goste hrane upoštevamo, da ima vsako posamezno živilo že samo po sebi določeno količino soli. Primer, kos kruha tako vsebuje 0,4g soli, 2 rezini sira ali lonček jogurta 0,2 g, ovsena kašica 0,1g. itd.

Se vam še vedno zdi potrebno in zdravo malčku v obrok dodati tisti ščepec soli (0,4g)?

VIRI:

• Waseem, A., Nafees, M., Murtaza, G., Sajjad, A., Mehmood, Z., Siddiqi A. R. (2014): Salt Toxicity (Sodium Intake): A Serious Threat to Infants and Children of Pakistan. Iranian J Publ Health, Vol. 43, No.9, Sep 2014, pp.1204-1211
• Sullivan, S.A., Birch, L. L. (1994): Infant Dietary Experience and Acceptance of Solid Foods. Pediatrics Vol. 93 No. 2
• Cogswell, M.E., Gunn, J.P., Yuan, K., Park, S., Merritt, R.(2015): Sodium and Sugar in Complementary Infant and Toddler Foods Sold in the United States. Pediatrics Vol. 135 No 3
• Scientific Advisory Committee on Nutrition (2003): Salt and Health. Food Standards Agency and the Department of Health
• Internetni vir 1
• Internetni vir 2 
• Internetni vir 3
• Internetni vir 4
• Internetni vir 5 
• Internetni vir 6