„Globalni koncerni želijo, da zaužijemo čim več obdelanih izdelkov. Prigrizkov, gaziranih pijač…S tem največ zaslužijo, s sadjem in zelenjavo ne“.
(organizacija Food Watch)
Današnja tema je res kar precej izven okvirjev Gurmančka Gala, a se mi zdi dobrodošlo, da znanje, ki sem ga dobila iz teh dveh oddaj, delim z vami.
V FB skupini Gurmanček Gal-vse o uvajanju goste prehrane mi je mamica omenila dokumentarec, ki ga je gledala na programu BBC Earth in katerega tematika je bilo meso, pravzaprav posledice in koristi uživanja mesa.
Chris Bavin v britanskem dokumentarcu Resnica o mesu raziskuje ali je meso primerno živilo v prehrani ljudi in katero meso je najboljša izbira.
- V Veliki Britaniji zelo narašča poraba mesnih izdelkov. Tako na letni ravni za prehrano ljudi ubijejo 1,5 milijona krav, 11 milijonov prašičev in 15 milijonov jagnjetine in ovc.
- Železo iz mesnih izdelkov se lažje absorbira kot železo iz brezmesnih jedi, zato moramo v brezmesne jedi dodati vir vitamina C. O povezavi vitamina C in železa sem pisala že v tej objavi.
- Težava je pravzaprav v predelanem mesu, ki vsebuje nitrite, ki v telesu delujejo rakotvorno in povečajo možnost za razvoj raka na črevesju za kar 18%. Kot predelano meso so mišljene klobase, salame, hrenovke, paštete in podobno. Že 50g predelanega mesa na dan poveča možnost za razvoj rakavih obolenj. Kupljene mesnine vsebujejo tudi soliter, ki ohranja meso rdeče barve in podaljšuje trajnost mesa. (Tudi sama uživam suhe mesnine, a so te izdelane doma in vsebujejo le sol, poper in druge začimbe. Težava je v kupljenem predelanem mesu, ki ima zato, da podaljšajo trajnost in so lepe, rdeče barve, en kup konzervansov, barvil in ojačevalcev okusa. Slednje sestavine pa so daleč od zdravju prijaznih.)
- Rdeče meso vsebuje največ nasičenih maščobnih kislin, ki povečajo možnost za srčnožilne bolezni. Vsebuje pa tudi mono in polinasičene maščobne kisline. Polinasičenih ali zdravih maščobnih kislin je v rdečem mesu najmanj.
- Manj nasičenih maščobnih kislin vsebuje piščančje meso. Najboljša izbira je meso iz proste reje, saj le to vsebuje najmanj nasičenih maščob, le 1,1g/100g izdelka. Pri piščancu iz proste reje pa je tudi najboljše razmerje med omega 3 in omega 6 nenasičenimi maščobnimi kislinami.
- Čeprav drobovina velja za zapostavljeno pa je pravzaprav najbolj hranljiv del živali. Sploh jagnječja jetra so brez maščob in zelo hranljiva. Vsebujejo veliko beljakovin, minimalno nasičenih maščobnih kislin, veliko vitaminov in mineralov. Tako so odličen vir železa, bakra, mangana, selena ter vitaminov A, B, D in E. Ter z uživanjem le teh za kar 50x presežemo dnevni vnos vitamina B12.
- Pečenje na žaru – s pečenjem mesa na žaru, predvsem na oglju se tvorijo takoimenovane PAH kemikalije, ki nastajajo v dimu in pod visokimi temperaturami in so rakotvorne. Zato je za žar najboljša izbira pečenje na plinskih žarih ali pa predhodno mariniranje mesa, ki le tega zaščiti pred PAH kemikalijami.
Živilska industrija je verjetno ena izmed najbolj rastočih
industrij v svetu, saj je prehranjevanje nujno za človekovo preživetje. Število
ljudi narašča, potrebe pa prav tako in ravno zaradi tega se v živilski
industriji poslužujejo raznoraznih zvijač. O teh zvijačah govori tudi nemški
dokumentarec iz leta 2012 z naslovom Zvijače živilske industrije.
V dokumentarcu so testirali šunko, kaviar, rakove palčke,
zmrznjeno pico, juho iz vrečke, aljaškega morskega lososa in različno pakirano
meso.
- Tako so naredili test iz šunke in dokazali, da gre velikokrat pravzaprav za zlepljeno meso (tudi iz več kot 3 prašičev). Šunka je narejena iz narezanih kosov svinjskega mesa, ki mu dodajo encim, zvijejo v folijo in pustijo čez noč – videti je kot en kos mesa – zlepljen file mesa. Vonj se zaradi drugih dodatkov ne spremeni. Če rezino šunke pogledamo od blizu, lahko vidimo sloje (različna barva na eni rezini, vidni spoji…). Mesna predelovalna industrija to opravičuje z izgovorom, da je „/.../ena šunka premajhna za obdelavo“.
- Testirali so tudi rakove palčke, ki so sicer videt kot kozice, a so dejansko narejene iz cenenih stisnjenih ribjih beljakovin (iz rib, ki jih ne prodajo, odpadki), z dodano mešanico dodatkov, primerno obarvanih, da potem dobijo izgled rakovih repkov.
- Aljaški morski losos ne obstaja, ampak gre le za nadomestek lososa, ki je izdelan iz aljaškega saja, zelo poceni ribe. Uporabijo rdeče barvilo, da je videti kot pravi dimljen losos.
- Pri predelavi kaviarja uporabijo štiri barvila in ojačevalce okusa, v resnici pa gre za vodo in skuše.
- »Šunka« na zamrznjenih picah, vsebuje 51% svinjskega mesa, ostalo je voda, krompirjev škrob, emulgatorji, glukozni sirup, sojine beljakovine. Prav tako je sir proizveden iz rastlinskih maščob.
- Instant juhe. Primer je bil Maggi kremna juha s šampinjoni, ki vsebuje mogoče ½ enega šampinjona, vse ostalo pa so rastlinske maščobe, olje, krompirjev škrob, moka, ojačevalci okusa, glutamat. Glutamat pa je zdaleč od nedolžne sestavine, saj povzroča glavobole in slabost. Je izrazitega okusa po jušni kocki, je slan in aromatičen. Ob večji uporabi lahko poškoduje center za tek. Spodbuja tek, ko smo že zdavnaj siti. Gre pravzaprav za nakup embalaže, občutek sitosti pa nam da mešanica dodatkov. Po zakonu je dovoljeno uporabiti dodatke, ki omilijo druge dodatke
- Se vam zdi samopostrežno, pakirano meso rožnato in sveže? Svežina je pravzaprav optična prevara, saj v embalažo načrpajo kisik, da meso ostane rožnato tudi več dni (tudi do 80% kisika, neprimerno več kot v naravnem okolju). Takšno meso je navzven dolgo rožnato, navznoter pa sivo, žilavo in žaltavo. Največkrat gre za meso nižje kakovosti, ki ga označujejo kot svežega.
To je bil kratek presek dveh dokumentarcev iz katerih sama potegnem pomembno informacijo - uživanje čim manj predelane hrane. In to ne le v prehrani odraslih, še posebej velja to za prehrano malčkov, ki prvi dve leti še gradijo temelje tudi za zdravje v odrasli dobi življenja.
Žalosti me, da po spletu krožijo skupine, ki propagirajo uvajanje goste hrane, ki je zdaleč od zdravega uvajanja in ki temelji predvsem na procesirani hrani in predelanih mesnih izdelkih.
Da ne boste mislili, Gurmanček Gal ne temelji na fanatičnem nadzoru, kaj dam otroku in kaj ne, ampak gre za trud staršev (z mano v prvi vrsti) slediti smernicam zdravega uvajanja goste hrane. Priznam, tudi jaz sem dala včasih Galu kupljeno kašico, sploh na začetku, ko sem se še lovila in nisem vedela, kaj mu lahko pripravim, da bo zdržalo cel dan potepanja. Ker eno je to, da se včasih 'pregrešiš' (če sploh lahko temu rečemo tako), drugo pa je načrtno dajanje otroku hrano, ki jo v ključnem obdobju razvoja ne potrebuje, kvečjemu mu to škodi. Zato niti ni presenetljivo, da narašča število obololih za rakom. In verjemite mi, ko vam zagotavljam, da je rak bolezen cele družine, saj sem dobro leto nazaj ravno zaradi njega izgubila meni zelo drago osebo. In danes sem se vprašala. Bi z zmanjšanjem uživanja predelane hrane lahko to preprečili? Zagotovo.
Vsak dan dobim potrditve mamic, da delam prav pa naj si bodo to slike čudovitih in okusnih obrokov malih gurmančkov in gurmančic, jedilniki ali pa zasebna sporočila. Da ne govorim od feedbackov babic, ki si želijo izvedeti, kaj je novega na področju uvajanja.
TO JE TO! Premiki se dogajajo in hvaležna sem, ko vsakodnevno vidim trud mamic in očkov, ki si želijo omogočiti svojim dragim malčkom okusne, raznovrstne predvsem pa zdrave obroke.
