Novosti na področju uvajanja goste prehrane

Na pobudo zveste članice FB skupine Gurmanček Gal, je tokratna objava bolj študijsko usmerjena, a kljub temu zelo povezana z uvajanjem goste prehrane.

Namreč, v roke sem dobila članek revije Pediatrics in Review, slednja izhaja pod okriljem Ameriške akademije pediatrov (AAP), z naslovon 'UPDATES IN INFANT NUTRITION' , ki odkrije ključna spoznanja raziskav na področju prehrane malčkov. 

Članek sicer predstavi različne pomembne informacije na področju prehrane malčkov, a se bom v tej objavi osredotočila predvsem na uvajanje goste prehrane, saj je to vodilna nit mojega bloga Gurmanček Gal.

V članku lahko tako preberemo, da so se smernice na področju uvajanja goste prehrane posodobile, še posebej v smeri zgodnjega uvajanja alergenih živil.

Obdobje detinstva (0-2,5 let, angleško 'infancy'), kakor obdobje med 0-2,5 letom imenuje Huda mami, je obdobje hitre rasti in razvoja. V času do 6. meseca starosti je glavna hrana dojenčka materino ali adaptirano mleko. 

Kdaj začeti z uvajanjem goste prehrane?

Že pri tem vprašanju je veliko različnih mnenj. 
Svetovna zdravstvena organizacija in Sekcija za dojenje AAP svetujeta uvajanje gh po dopolnjenem šestem mesecu starosti, z dojenjem pa naj bi nadaljevali vsaj do prvega leta oziroma tako dolgo, kolikor je želja obeh vključenih – matere in otroka.
Na drugi strani pa USDA (U.S. Department of Agriculture) trdi, da so dojenčki za gosto prehrano pripravljeni že med 4. in 6. mesecem starosti. Podobnega mnenja je tudi Evropsko prehransko združenje, ki uvajanje goste prehrane priporoča ne prej kot pri 17. in ne kasneje kot pri 26. tednu starosti

Odlašanje z uvajanjem goste hrane naj ne bi zmanjšalo možnosti za razvoj alergij, lahko pa prepozno uvajanje goste hrane vodi v pomanjkanje železa in cinka ter veča možnosti za otrokovo zavračanje goste hrane, saj je navajen izključno na sesanje - dojke ali flaške. Pomembno pa je opozoriti tudi na posledice prezgodnjega uvajanja goste hrane. Slednje lahko zmanjša zmožnosti otroka, da iz materinega oziroma adaptiranega mleka pridobi potrebne minerale in vitamine, poleg tega pa naj bi prezgodnje uvajanje goste hrane vodilo k debelosti v zgodnjem otroštvu. 

Po članku sodeč so znaki, ki nakazujejo otrokovo pripravljenost na gosto hrano sledeči:
  1. samostojno držanje glave,
  2. sposobnost sedenja ob opori,
  3. povečane potrebe po mleku (materinem oz.adaptiranem) – otrok se hoče pogosteje dojiti oziroma hraniti po flaški,
  4. odpiranje ust, če otročku pokažemo hrano,
  5. odsotnost refleksa izplazenja jezička,
  6. zanimanje za hrano, ki jo uživajo ostali člani družine,
  7. sposobnost pokazati, da je sit – obračanje glave stran od dojke oz. flaške. 

Katera živila so najboljša izbira za prvo uvajanje goste hrane?

Po mnenju pediatrov naj bi bila najboljša izbira tista žita ali zelenjava, ki vsebujejo večjo količino železa. Prvi obroki naj bodo tako sestavljeni iz enega samega živila, naj si bo to žito, meso, zelenjava ali sadje. Tako bo otrok lahko spoznal okus posameznega živila in šele kasneje, ko bo sprejel osnovne okuse, lahko pričnemo s kombiniranjem. 

Pri ponujanju goste hrane je dobro, da poznamo učinek posameznega živila, torej, da vemo, da določena živila zapirajo ( kot sta na primer banana in riž), določena pa pospešujejo prebavo (proso, hruška, breskve, slive...). Glede na to znanje pa prehrano prilagodimo prebavi našega malčka.

Priporočila glede medu in kravjega mleka kot samostojni obrok ostajajo ista. Uvajanje teh dveh živil naj se uvede po dopolnjenem prvem letu starosti, prav tako nepasterizirane mlečne izdelke in surova živila (meso, jajca in ribe).

Pomembna je tudi informacija (vsaj za tiste, ki hitite s prezgodnjim uvajanjem goste hrane), da se odsvetuje uživanje buč, korenja, rdeče pese in špinače pred 3. mesecem starosti, saj ta živila vsebujejo visoke koncentracije nitritov. A, če se držimo smernic in ne prehitevamo z uvajanjem goste prehrane, nas to ne bi smelo skrbeti. 

Kakor sama velikokrat poudarjam, tudi avtorji članka priporočajo kombiniranje živil z visoko vsebnostjo železa s tistimi, ki vsebujejo C vitamin, saj tako poskrbimo za boljšo absorpcijo železa. Več o tem si lahko preberete v tej objavi

Riž in arzenik

Že 4 leta nazaj (2013) so opozarjali na visoko vsebnost arzenika v rižu. Organski ni nevaren za človeka, saj ga najdemo v vodi, zraku, zemlji...Anorganski pa lahko vodi v raka pljuč in mehurja.
Težava je v tem, da je riž velikokrat ključna sestavina otroške prehrane, tako ga otrok pri 8. mesecih zaužije trikrat več kot odrasla oseba. Raziskave kažejo, da vsebnost arzenika ne presega določene meje, a kljub temu priporočajo, da naj prehrana malčka ne temelji večji del na rižu, ampak da v prehrano malčka vključimo tudi druga žita – oves, proso, ajda...

Gluten v prehrani malčkov

Dilema, s katero se je verjetno srečal vsak starš. Ali lahko prezgodnje ali prepozno uvajanje glutena vpliva na razvoj celiakije? Po raziskavi v članu sodeč ne. Čas uvajanja glutena, količina uvedenega glutena ter 'podvrženost' glutenu v času dojenja naj ne bi vplivalo na razvoj oziroma nerazvoj celiakije. Zato priporočajo, da se gluten postopno uvede po šestem mesecu, ko smo uvedli osnovna živila


Zgodnje uvajanje alergenov

Največji probrat v smernicah uvajanja goste prehrane je priporočilo k zgodnjemu uvajanju alergenov, predvsem oreščkov.

Kljub temu, da je več let veljalo prepričanje, da odlašanje z uvajanjem alergenov preprečuje razvoj alergij, sedaj trdijo ravno obratno. Pravijo, da zgodnje uvajanje alergenov (med 4. in 6. mesecem starosti) zmanjšuje možnost razvoja alergije.

Raziskava, ki to potrjuje, se sicer osredotoča na oreščke, za druga alergena živila pa so študije še v teku.

Raziskava iz leta 2015, imenovana 'LEAP' je pokazala, da zgodnje uvajanje oreščkov deluje preventivno za malčke, ki spadajo v rizično skupino alergikov. V to skupino so bili vključeni otroci z izpuščaji in/ali alergijo na jajca. Ti otroci so, v kolikor so bili oreščki med 4-11 mesecem reden del njihove prehrane, zmanjšali odstotek tveganja za razvoj alergije na oreščke za kar 24,7%.
Uradno so rezultate 'LEAP' raziskave potrdili letos, navodila glede uvajanja alergenov pa se razlikujejo glede na identificirano stopnjo tveganja za razvoj alergije na oreščke. 

Tako naj bi malčkom, ki nimajo tveganj za razvoj alergije, brez skrbi uvedli alergena živila (jajca - beljak in rumenjak, soja, pšenica, ribe, lupinarje, sezam, mleko) kadarkoli po 4-6 mesecu. 

Kljub temu pa priporočajo, da se pred uvajanjem alergenov dodobra uvede osnovna živila.
Otrokom z večjim tveganjem za alergije (ki imajo izpuščaje ali pa so v družini prisotne alergije) prav tako uvedemo alergena živila, a šele takrat, ko smo že uvedli osnovna živila (meso, žita, zelenjava, sadje) in so bila le ta dobro sprejeta. Pri tej skupini priporočajo, da se količina alergenih živil postopno povečuje.


Na tej točki vam kljub vsemu polagam na srce, da sledite priporočilu o vsaj tridnevnem uvajanju posameznega živila. Torej, da novo živilo uvajate vsaj tri dni in se tako prepričate ali malček sprejema živilo brez kakršnikoli težav.

Smernice na področju uvajanja goste prehrane se spreminjajo in prav je tako. Le z raziskavami na tem področju in nenehnim izobraževanjem bomo lahko poskrbeli, da bo prihodnost naših gurmančkov in gurmančic zdrava in kvalitetna. 

Povzeto in prevedeno iz:
DIMAGGIO, M. N., COX, A., PORTO F. A.: UPDATES IN INFANT NUTRITION.  Pediatrics in Review 2017; 38; 449-462

Ni komentarjev:

Objava komentarja