Prehrana slabokrvnih malčkov

Moj otrok ima slabo kri. Kaj mu lahko ponudim?
Kaj lahko skuham mojemu slabokrvnemu malčku?
Mojemu otroku primanjkuje železa, kaj naj storim?

In še in še bi lahko naštevala vprašanja zaskrbljenih staršev, katerih malčki imajo nizko vrednost hemoglobina v krvi.
Tveganju za razvoj slabokrvnosti so podvrženi :

• nedonošenčki oziroma dojenčki z nizko porodno težo, 
• otroci, mlajši od 1. leta, ki kravje oziroma kozje mleko uživajo kot samostojni napitek, 
• izključno dojeni otroci, starejši od šestih mesecev starosti, 
• otroci, hranjeni z adaptiranim mlekom, ki ne vsebuje železa, 
• otroci med 1-5 letom, ki dnevno spijejo več kot 500 mililitrov mleka na dan (kravje, kozje, sojino), 
• otroci z določenimi zdravstvenimi težavami in strogimi dietami.

Se pa moramo zavedati, da se otroci na svet rodijo z zadostno količino železa v krvi, ki naj bi zdržala vsaj 4 mesece oziroma 6. Se pa ta zaloga s hitro rastjo in razvojem počasi porablja. Še posebej pri nedojenih malčkih. Z uvajanjem goste hrane pa lahko na pomanjkanje železa v krvi vpliva tudi neuravnotežena prehrana.

Slabokrvnost se lahko kaže kot bleda koža, utrujenost, upočasnjena rast in razvoj, neješčost, hitro dihanje, vedenjske težave, pogoste okužbe in izrazita potreba po uživanju neužitnih stvari - barve, zemlje, ledu...Poleg tega pa nizka vsebnost hemoglobina vpliva na slabši razvoj fine motorike ter poveča možnost za slabokrvnost pri šestih letih starosti.

Kravje mleko kot poglavitni vzrok za slabokrvnost

Med najpogostejše krivce za slabokrvnost štejejo kravje mleko, ki pa velikokrat predstavlja pomemben del prehrane najmlajših. Zato se je pomembno držati nasveta, da ob prenehanju dojenja pred prvim letom starosti, le tega ne nadomestimo s kravjim mlekom, saj lahko v tem primeru pri otroku povzročimo anemijo. Se pa kravje mleko lahko vključi v prehrano malčkov,  a ne kot samostojni napitek in v kolikor je preostala prehrana obogatena z železom.

Ko pa v otrokovo prehrano vključimo mleko, naj bo le to polnomastno in ne posneto mleko, kot je na primer tisto, ki ga prodajajo v tetrapaku. Posneta mleka naj bi se tako v prehrano malčkov uvajalo šele med  2. in 3. letom starosti. Namreč, ko mleku odvzamejo maščobo, s tem tudi zmanjšajo absorpcijo mineralov in vitaminov, ki so najbolj topni ravno v maščobi. Zato je ob uvajanju kravjega mleka, ki naj bo pri primerni starosti in v primerni količini, najboljša izbira domače polnomastno mleko, kupljeno pri najbližjem kmetu, na tržnici ali mlekomatu. 

Kravje mleko je lahko vzrok za slabokrvnost v primerih, ko:

• ga kot samostojni napitek uživajo otroci mlajši od 9-12 mesecev, 
• popita količina mleka presega 500ml na dan,
• je prehrana malčka pomanjkljiva z vsebnostjo železa.

Vzrok za anemijo pri malčkih, ki uživajo kravje mleko, strokovnjaki vidijo v vsebnosti kalcija in kazeina. Slednja sta znana zaviralca absorpcije železa, ki pa ga je v kravjem mleku presenetljivo malo.

Najboljša izbira za otroka je materino mleko, v kolikor to ni na razpolago pa adaptirano, kateremu je že v osnovi dodano železo. Dojenje do 25. tedna otrokove starosti naj bi tako močno prispevalo k zadostni meri hemoglobina v krvi malčkov. Čeprav materino mleko v osnovi vsebuje malo železa pa je slednje veliko bolj dosegljivo za malčka. Železo se v materinem mleku lažje absorbira v malčka, saj ima nižjo vrednost kalcija, ki že znano, zavira absorpcijo železa. Tako se iz materinega mleka absorbira kar 50% celotne količine železa, iz kravjega mleka pa le 10%.

Poleg slabokrvnosti in večjega tveganja za debelost, pa uživanje kravjega mleka pri mlajših od enega leta lahko vodi tudi v prebavne težave (zaprtje), in dehidracijo. 

Kravje mleko pa ni le morebiten vzrok za anemijo, ampak velja tudi za eno izmed bolj alergenih živil. Občutljivost za kravje mleko zaradi še nerazvitega imunskega sistema ima 2-5% otrok, a večina do tretjega leta to občutljivost  'prerase' . Za najboljšo preventivo alergije na kravje mleko še vedno velja dojenje.

Čeprav za večino alergenov velja priporočilo k zgodnjemu uvajanju, pa naj bi odlašanje z vključitvijo kravjega mleka v prehrano otroka, preprečilo morebiten razvoj alergije. 

Na tej točki bi se kateri izmed vas vprašal, če je potem prava izbira kozje mleko, ki že dolgo velja za alternativo nadomestkom mleka. Žal vas moram razočarati, saj je kozje mleko za malčke še slabša izbira od kravjega. Kozje mleko je namreč znano po zelo nizki vsebnosti folne kisline, vsebuje jo kar desetkrat manj od dnevne potrebe šestmesečnega otroka.

Kaj torej lahko storimo, če je naš malček slabokrven?

Velikokrat pozabimo na to, da nam je narava podarila veliko naravnih sestavin, s katerimi lahko lajšamo in zdravimo marsikatero težavo in bolezen. In tudi pri slabokrvnosti lahko izkoristimo tisto, kar nam je podarila narava. In sicer tako, da v prehrano vključimo čim več živil, bogatih z železom ter hkrati poskrbimo za potreben vnos C vitamina. Slednji je namreč ključen za uspešno absorpcijo železa. Več o pomenu C vitamina v prehrani malčkov, si lahko preberete v tej objavi.

Pestra in uravnotežena prehrana je namreč ključna za dobro kri, v prehrano bi mogli tako vnesti čim več pustega rdečega mesa. Železo pa najdete tudi v drugih živilih -  zelenjavi (brokoli, špinača, beluši, buče, blitva, ohrovt, regrat, stročnice) in sadju (suho sadje, jagodičevje, aronija, hruške, banane, češnje). Otroku lahko ponudite suho sadje kot zdrav in okusen prigrizek, naj suhe slive, marelice, oreščke grizlja za malico, poleg sladkanja z rozinami pa bo malček vadil tudi pincetni prijem. Železo vsebujejo tudi žitarice - proso, ajda, kvinoja.

In resnično ne pozabite dodajati vir C vitamina v brezmesne obroke. Ne veliko, zadostovalo bo 3/4 jedilne žlice jabolčne, hruškove kašice ali pomarančnega soka v zelenjavne kašice in v jajčne jedi. Lahko dodate tudi svež peteršilj. Namreč, odlična izbira za izboljšanje hemoglobina v krvi malčkov so začimbe. Predvsem timijan in peteršilj.

Timijan velja za pravi izvir železa, saj pokrije kar 218% priporočene dnevne količine. Peteršilj pa je na drugi strani bogat s C vitaminom, ki pospešuje absorpcijo železa v kri. Pri začimbah pa se, kadar se borite s slabokrvnostjo, izogibajte origanu, ki deluje ravno obratno od peteršilja.

Predvsem pa je pomembno, da pri malčku, ki ima nizko vsebnost hemoglobina, začasno iz jedilnika umaknete mleko in mlečne izdelke, saj slednji zavirajo absorpcijo železa.

Ko pa je slabokrvnost že zelo kritična pa je včasih potrebno poseči tudi po zdravilih. Na ta način boste pomagali vašemu malčku izboljšati raven hemoglobina ter tako prispevali k boljšemu počutju. In ko boste dosegli to, lahko od sedaj naprej s prehrano in pravilnim kombiniranjem živil ohranjate zdravo raven hemoglobina in dobro počutje vašega malčka.

Tukaj pa je le nekaj idej za obroke iz zakladnice GG receptov, ki bodo zagotovo prispevali k dvigu železa v krvi vaših gurmančkov in gurmančic:

1. Peteršiljevi polžki z rdečim pestom
2. Slivova kvinjoja z rozinami
3. Prosena kaša s hruško in suhimi marelicami
4. Prosena kaša z jabolkom in rozinami
5. Zelenjavni trio kaš
6. Ajdova kaša s hruško
7. Gurmančkov pasulj
8. Ovsena kaša s hruško in rozinami
9. Ajdov močnik
10. Žrebičkova rižota z blitvo
11. Kunčevina in zelenjavni trio
12. Žrebičkovina s sladkim krompirjem in koromačem
13. Žrebičkovina z zelenjavnim pirejem
14. Ajdov puding z jagodno omako
15. Kvinojini kosmiči z bučko in žrebičkovino
16. Ajdova kaša z jabolkom in brusnicami
17. Ajdova kaša z rdečo peso in korenčkom

Viri:
Agostoni, C., Turck, D. (2011): Is Cow's Milk Harmful to a Child's Health? JPGN, 53, 6, 594-600.
Leung, AKC., Sauve, RS. (2003): Whole cow’s milk in infancy. Paediatr Child Health. 8, 7, 419-421.
Thorsdottir, I., Thorisdottir, A. (2011): Whole Cow's Milk in Early Life. Milk and Milk Products in Human Nutrition. Basel: Nestlé Nutr Inst Workshop Ser Pediatr Program. Vol 67, 29–40.
Turck, D. (2013): Cow's milk and Goat's Milk. Evidence-Based Research in Pediatric Nutrition. World Rev Nutr Diet. Basel, 108, 56–62
https://www.mayoclinic.org/healthy-lifestyle/childrens-health/in-depth/iron-deficiency/art-20045634